Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V središču Aten blizu parka Viktoria, kjer so prav tako bili in še vedno so vsakodnevno prisotni begunci, stoji zapuščen sedem nadstropni hotel City Plaza. Leta 2009 je bankrotiral, tako so ga zapečatile banke, katerim lastniki dolgujejo več kot 800 tisoč evrov. Pred približno tednom dni pa so ga aktivisti v tridnevni akciji zasedli, počistili in pripravili za nastanitev beguncev.
Namesto, da begunce selijo iz mesta na podeželje, kjer nimajo nikakršne možnosti za integracijo, bi jih lahko vključili v takšne projekte, kot je v hotelu City Plaza v središču Aten
Solidarnostna iniciativa za ekonomske in politične begunce v Atenah deluje že nekaj mesecev. V iniciativo so združeni avtonomni aktivisti, ki so neodvisni od države ali drugih nevladnih organizacij. Do zdaj so zasedli že kar nekaj stavb, kjer lahko prebiva nekaj deset beguncev. Že kar nekaj časa pa so razmišljali o malo večji potezi.
V središču Aten blizu parka Viktoria, kjer so prav tako bili in še vedno so vsakodnevno prisotni begunci, stoji zapuščen sedem nadstropni hotel City Plaza. Leta 2009 je bankrotiral, tako so ga zapečatile banke, katerim lastniki dolgujejo več kot 800 tisoč evrov. Pred približno tednom dni pa so ga aktivisti v tridnevni akciji zasedli, počistili in pripravili za nastanitev beguncev.
“Potem ko so se za begunce zapečatile meje z Makedonijo in se je prekinila balkanska migracijska pot, smo opazili, da so se tako imenovane vroče točke čez noč spremenile v namestitvene centre, v katerih so razmere katastrofalne. Tudi v Atenah je že dolgo več tisoč beguncev in mnogi od njih spijo po parkih na prostem. Med njimi veliko družin in otrok.” – Yorgas Maniatis, aktivist
V hotelu je ostala vsa oprema, ki jo potrebujejo za dostojno namestitev beguncev. Na začetku so bili nekaj dni brez elektrike, zdaj so jo že usposobili, kot tudi kuhinjo, s katero upravljajo kar begunci sami.
Kot pravi Yorgas Maniatis, je njihovo vodilo: sodelovanje in samoorganizacija. Trikrat na dan pripravljajo obroke, organizirajo delavnice za otroke, kmalu bo zaživel tudi šola, nekaj dni na teden pa je prisoten tudi zdravnik, saj so v hotelu predvsem družine, ki potrebujejo posebno nego.
Trenutno je v hotelu nastanjeno 220 ljudi, polovica od njih je otrok.
Na recepciji hotela dela Olga Lafazani, ki prvih sedem dni zaradi obilice dela ni zapustila hotela: “Nekako poskušamo slediti, kdo se giba po hotelu, kdo je nastanjen v kateri sobi, vendar je to, če nimaš izkušanj, precej težko.”
Olga še pravi, da je trenutno najtežje delo izbiranje ljudi, ki jih sprejmejo, saj si vsi želijo biti nastanjeni v City Plaza hotelu. Aktivisti sicer nasprotujejo vsakršnemu zaprtemu prostoru, ampak tukaj so se enostavno znašli pred tem, da morajo, za sicer odprt prostor, dejansko postavljati kriterije.
Projekt pa ima tudi sporočilno vrednost, saj namesto tega, da oblasti begunce selijo iz mesta na podeželje, daleč od oči, kjer nimajo nikakršne možnosti za integracijo, bi jih lahko vključili v takšne projekte, kot je ta v hotelu City Plaza v središču Aten.
Mreža donatorjev, ki jim pomagajo, je precej razširjena, tako da projekt zaenkrat deluje brez težav. Na samem začetku so jih sicer nekaj imeli s policijo, saj navsezadnje le gre za nelegalno zavzetje zasebne lastnine.
“V tem trenutku sicer nismo v nikakršnih pogajanjih. Vztrajamo na tem, da ima človek pravico do varnega in dostojnega prostora za bivanje. In posledično s tem tudi pravico do nepremičnine, ki tako dolgo ni bila v uporabi, ampak je vseeno primerna za bivanje. Trenutno vztrajamo na tem, da so potrebe družbe nad privatnim interesom.” – Yorgas Maniatis
Zato verjamejo, da je to kar delajo tudi povsem legitimno. Hotel s kapaciteto do 400 ljudi počasi polnijo, saj hočejo postopoma vpeljati sistem samoorganiziranja. Lahko bodo ostali, kakor dolgo bodo hoteli, trenutno pa jim predvsem koristi, da se pomirijo in znova poskušajo najti človeško dostojanstvo, ki so ga na ulici izgubili.
Na ulicah se pojavljajo težave, ki lahko imajo dolgotrajne posledice.
“Ne more se zgoditi, da kar celotna generacija otrok ne obiskuje šole po več let. Ne more se zgoditi, da so ljudje na ulicah brez vsakršnih možnosti. Zato moramo pritiskati tudi na evropske institucije, da pomagajo Grčiji, ker z zategovanjem pasu in 25-odstotno brezposelnostjo nimajo nikakršnih možnosti, da zagotovijo materialne pogoje za življenje beguncev.”
Takšni projekti kažejo na to, da če je solidarnost aktivna in če so zagotovljeni primerni pogoji ter se družba sama pomika v integracijo, potem tudi ni nasilja in lahko posledično odpravimo tudi probleme.
A vseeno Yorgas Maniatis opozarja, da težav nikakor še nismo odpravili in zato potrebujemo delujoč sistem upora in determinacije. Zato pa tak projekt predstavlja vsaj eno svetlo luč v Evropi, nad katero se zgrinjajo temne sile.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V središču Aten blizu parka Viktoria, kjer so prav tako bili in še vedno so vsakodnevno prisotni begunci, stoji zapuščen sedem nadstropni hotel City Plaza. Leta 2009 je bankrotiral, tako so ga zapečatile banke, katerim lastniki dolgujejo več kot 800 tisoč evrov. Pred približno tednom dni pa so ga aktivisti v tridnevni akciji zasedli, počistili in pripravili za nastanitev beguncev.
Namesto, da begunce selijo iz mesta na podeželje, kjer nimajo nikakršne možnosti za integracijo, bi jih lahko vključili v takšne projekte, kot je v hotelu City Plaza v središču Aten
Solidarnostna iniciativa za ekonomske in politične begunce v Atenah deluje že nekaj mesecev. V iniciativo so združeni avtonomni aktivisti, ki so neodvisni od države ali drugih nevladnih organizacij. Do zdaj so zasedli že kar nekaj stavb, kjer lahko prebiva nekaj deset beguncev. Že kar nekaj časa pa so razmišljali o malo večji potezi.
V središču Aten blizu parka Viktoria, kjer so prav tako bili in še vedno so vsakodnevno prisotni begunci, stoji zapuščen sedem nadstropni hotel City Plaza. Leta 2009 je bankrotiral, tako so ga zapečatile banke, katerim lastniki dolgujejo več kot 800 tisoč evrov. Pred približno tednom dni pa so ga aktivisti v tridnevni akciji zasedli, počistili in pripravili za nastanitev beguncev.
“Potem ko so se za begunce zapečatile meje z Makedonijo in se je prekinila balkanska migracijska pot, smo opazili, da so se tako imenovane vroče točke čez noč spremenile v namestitvene centre, v katerih so razmere katastrofalne. Tudi v Atenah je že dolgo več tisoč beguncev in mnogi od njih spijo po parkih na prostem. Med njimi veliko družin in otrok.” – Yorgas Maniatis, aktivist
V hotelu je ostala vsa oprema, ki jo potrebujejo za dostojno namestitev beguncev. Na začetku so bili nekaj dni brez elektrike, zdaj so jo že usposobili, kot tudi kuhinjo, s katero upravljajo kar begunci sami.
Kot pravi Yorgas Maniatis, je njihovo vodilo: sodelovanje in samoorganizacija. Trikrat na dan pripravljajo obroke, organizirajo delavnice za otroke, kmalu bo zaživel tudi šola, nekaj dni na teden pa je prisoten tudi zdravnik, saj so v hotelu predvsem družine, ki potrebujejo posebno nego.
Trenutno je v hotelu nastanjeno 220 ljudi, polovica od njih je otrok.
Na recepciji hotela dela Olga Lafazani, ki prvih sedem dni zaradi obilice dela ni zapustila hotela: “Nekako poskušamo slediti, kdo se giba po hotelu, kdo je nastanjen v kateri sobi, vendar je to, če nimaš izkušanj, precej težko.”
Olga še pravi, da je trenutno najtežje delo izbiranje ljudi, ki jih sprejmejo, saj si vsi želijo biti nastanjeni v City Plaza hotelu. Aktivisti sicer nasprotujejo vsakršnemu zaprtemu prostoru, ampak tukaj so se enostavno znašli pred tem, da morajo, za sicer odprt prostor, dejansko postavljati kriterije.
Projekt pa ima tudi sporočilno vrednost, saj namesto tega, da oblasti begunce selijo iz mesta na podeželje, daleč od oči, kjer nimajo nikakršne možnosti za integracijo, bi jih lahko vključili v takšne projekte, kot je ta v hotelu City Plaza v središču Aten.
Mreža donatorjev, ki jim pomagajo, je precej razširjena, tako da projekt zaenkrat deluje brez težav. Na samem začetku so jih sicer nekaj imeli s policijo, saj navsezadnje le gre za nelegalno zavzetje zasebne lastnine.
“V tem trenutku sicer nismo v nikakršnih pogajanjih. Vztrajamo na tem, da ima človek pravico do varnega in dostojnega prostora za bivanje. In posledično s tem tudi pravico do nepremičnine, ki tako dolgo ni bila v uporabi, ampak je vseeno primerna za bivanje. Trenutno vztrajamo na tem, da so potrebe družbe nad privatnim interesom.” – Yorgas Maniatis
Zato verjamejo, da je to kar delajo tudi povsem legitimno. Hotel s kapaciteto do 400 ljudi počasi polnijo, saj hočejo postopoma vpeljati sistem samoorganiziranja. Lahko bodo ostali, kakor dolgo bodo hoteli, trenutno pa jim predvsem koristi, da se pomirijo in znova poskušajo najti človeško dostojanstvo, ki so ga na ulici izgubili.
Na ulicah se pojavljajo težave, ki lahko imajo dolgotrajne posledice.
“Ne more se zgoditi, da kar celotna generacija otrok ne obiskuje šole po več let. Ne more se zgoditi, da so ljudje na ulicah brez vsakršnih možnosti. Zato moramo pritiskati tudi na evropske institucije, da pomagajo Grčiji, ker z zategovanjem pasu in 25-odstotno brezposelnostjo nimajo nikakršnih možnosti, da zagotovijo materialne pogoje za življenje beguncev.”
Takšni projekti kažejo na to, da če je solidarnost aktivna in če so zagotovljeni primerni pogoji ter se družba sama pomika v integracijo, potem tudi ni nasilja in lahko posledično odpravimo tudi probleme.
A vseeno Yorgas Maniatis opozarja, da težav nikakor še nismo odpravili in zato potrebujemo delujoč sistem upora in determinacije. Zato pa tak projekt predstavlja vsaj eno svetlo luč v Evropi, nad katero se zgrinjajo temne sile.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Brežicah bo jutri ves dan potekalo svetovno prvenstvo v fitnesu in bodybuildingu mednarodne bodybuilding in fitnes zveze IBFF. Na tekmovanju pričakujejo več kot 200 tekmovalcev z vsega sveta, ki se bodo pomerili v 22 kategorijah. Glavni organizator, lanski svetovni, evropski in državni prvak v fitnesu v svoji kategoriji je domačin Mitja Petan, tekmovanje je predstavil naši novinarki Suzani Vahtarić.
Slovenske gore obišče 1,7 milijona obiskovalcev letno, za varno pot pa je ključna ustrezna oprema.
V 65 letih je v Sloveniji več kot 5,5 milijona krvodajalcev s svojo krvjo omogočilo zdravljenje bolnikom ali jim celo rešilo življenje. Ob svetovnem dnevu krvodajalcev smo se pogovarjali z generalno sekretarko Rdečega križa Renato Brunskole.
V vrtcu Vrhnika v teh dneh otroci razigrano čofotajo po mlaki, lovijo žabe, obdelujejo gredice, skrbijo za skalnjak in se družijo s kuro in petelinom, ki domujeta v majhnem prenosnem kokošnjaku v t.i. naravnem kotičku za vrtcem. Tako usvajajo načela permakulturne etike. Obiskal jih je Lea Ogrin.
Obrobje mesta Krško je veliko gradbišče, Direkcija RS za infrastrukturo v sodelovanju z občino Krško gradi obvoznico, njen južni del s tretjim krškim mostom, projekt poteka etapno in naj bi bil v celoti zaključen konec prihodnjega leta, most pa še nekoliko prej, že spomladi, več v prispevku Suzane Vahtarić.
Do konca pouka v tem šolskem letu odštevajo dneve ne le šolarji in njihovi starši, ampak domnevamo, da tudi učitelji. Zadnji dan pouka bo prihodnji petek, ko bo večina učencev in dijakov odšla proti počitniškim ali drugim izzivom. Učitelji bodo ostali na delovnih mestih še najmanj do konca prvega tedna v juliju. Od takrat pa vse do sredine avgusta ali kak teden dlje bo večina učiteljev na dopustu. Delovni čas učiteljev in njihove obveznosti so v javnosti večkrat tarča različnih kritičnih pogledov: od tega, da so lahko na delovnem mestu le kako uro dlje od polnega 8-urnega delovnika, do tega, da imajo veliko prostih dni oz. dopusta. Tudi računsko sodišče je pred malo več kot letom dni na Ministrstvo za izobraževanje naslovilo zahtevo po enotni ureditvi delovnega časa učiteljev. Ugotovilo je namreč, da na tem področju na šolah obstajajo zelo različne prakse. Zato so predstavniki šolskega ministrstva, ravnatelji in sindikat dorekli delovni čas učiteljev – zapisali so ga v kolektivno pogodbo že poleti lani – upoštevati pa ga bodo začeli 1. septembra letos. Ravnateljica OŠ Cerklje ob Krki dr. Stanka Preskar pojasnjuje prednosti nove ureditve delovnega časa učiteljev: "Kolektivna pogodba vsebinsko opredeljuje večino dela učiteljem enotno za vse šole, dopušča pa šolam tudi avtonomijo, da upoštevajoč posebnosti šole izvede svoje projekte preko leta."
Bi zdržali brez pametnega telefona eno uro ali celo en dan? Bi se odpovedali gledanju televizije za en konec tedna? Dejstvo je, da so digitalne tehnologije postale tolikšen del našega vsakdana, da vsak možen trenutek izkoristimo, da celo na nezavedno ravni vržemo oko na ekran. Čeprav so nam tehnologije olajšale življenje, tudi spodbudile kreativnost in nam dale vir zabave, pa pozabljamo na posledice, ki jih raba le-teh pušča na našem telesu in psihi.
Ptujski dominikanski samostan je bil delno obnovljen leta 2013, od takrat naprej se vseskozi vrstijo opozorila, da bo prenovo potrebno zaključiti, da mestna občina ne bi vračala evropskih sredstev. A dokončanje prenove je ocenjeno na približno 7 milijonov evrov, zato bo tudi nadaljevanje prenove etapno. Zdaj bodo za tretjo fazo namenili milijon evrov in pol.
Na današnji mednarodni dan risa je bila v Ljubljani premiera dokumentarnega filma Risova pot. Gre za filmski poklon peščici lovcev in gozdarjev, ki so risa pred 45 leti ponovno pripeljali v slovenske gozdove. To je bil eden najuspešnejših naravovarstvenih projektov v Evropi, risi so se hitro razširili vse od Italije do Bosne. Toda danes je ris ponovno pred izumrtjem. Da največja evropska mačka ne bi ponovno izginila iz naših gozdov, bodo v prihodnjih letih v okviru projekta LifeLynx iz Slovaške in Romunije k nam preselili 14 novih živali.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
"Pojem izrednega dogodka obsega večje ali manjše naravne nesreče pa tudi vojno stanje. To so vsi tisti primeri, v katerih uporabljamo sistem javnega alarmiranja," razloži Boštjan Tavčar, vodja Centra za obveščanje Republike Slovenije. S sistemom danes upravljajo klicni centri št. 112, odredijo jih lahko župani, gasilci in poveljniki enot v primeru reševanja. V nedeljskem jutru na Prvem smo govorili tudi o zakloniščih - največjega in najstarejšega v Ljubljani smo celo obiskali. Podrobneje smo spoznali tudi evropski projekt Direct, ki pomaga pri osveščanju na področju pripravljenosti na izredne dogodke.
V osredju povolilnega političnega dogajanja v Sloveniji je težavno sestavljanje vladajoče koalicije, predvsem, ker je večina strank, ki so prestopile parlamentarni prag, zavrnila možnost kakršnega koli sodelovanja s stranko SDS Janeza Janše. Ta pa je zmagovalka volitev. Če pogledamo po Evropi, naša država v tem pogledu ni kakšna posebnost, takšnih strank je kar nekaj – denimo Narodna fronta Marine Le Pen v Franciji, Severna Liga v Italiji, Stranka za svobodo Geerta Wildersa na Nizozemskem, Zakon in pravičnost z Jaroslavom Kačinskim na Poljskem, v Avstriji Svobodnjake Sebastiana Kurza, v Nemčiji AFD in ne nazadnje tudi Die Linke. Sandra Brankovič je poklicala doc. dr. Marka Lovca, s Centra za mednarodne odnose na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, pogovor sta začela z vprašanjem, da je bilo takšnih, prej omenjenih strank nekoč precej manj, predvsem pa so bile na političnem obrobju. Zakaj in kako se je to spremenilo?
Prvo poročilo Svetovnega sklada za naravo opozarja, da je koncentracija mikroplastike v Sredozemlju skoraj štirikrat višja kot v drugih odprtih morjih. .
Dan Primoža Trubarja, 8. junij, je od leta 2010 je državni praznik, ki pa ni dela prost dan.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Cene bencina so znova rekordno visoke – njihovo gibanje sledi cenam nafte na svetovnih trgih, obenem pa se je pred volitvami zgodilo, da vlada ni dvignila trošarin. A po napovedih analitikov se bodo cene nafte na svetovnih trgih počasi ustalile. O tem, kako cene vplivajo na naše gospodarstvo in potrošnjo, se je Erna Strniša pogovarjala s Sašom Stanovnikom, glavnim ekonomistom skupine Alta.
V spodnjem Podravju že približno eno leto poteka program »Skupaj proti demenci«, s katerim želijo partnerji razširiti zavedanje o pravilnem ravnanju z dementnimi osebami. Ob tem se s predavanji, delavnicami in zdaj še z odprtjem svetovalnega telefona borijo proti stigmatizaciji oseb, obolelih za demenco. Posebna pozornost je namenjena tudi njihovim svojcem.
V nedavni volilni kampanji smo lahko videli tudi zaostrovanje politične retorike. Romi, istospolno usmerjeni, prebežniki, pa tudi ljudje z drugačnimi političnimi pogledi so velikokrat žrtve sovražnega govora. Njegovo širjenje omogočajo družbena omrežja. Facebook je v prvi četrtini leta umaknil 2,5 milijona objav sovražnega govora. Toda temeljno vprašanje je, kaj sploh je sovražni govor. Kot smo lahko slišali na posvetu na Fakulteti za družbene vede v okviru projekta Spletno oko, nimamo ne enotne mednarodne definicije sovražnega govora, pa tudi pravniki in sociologi različno opredeljujejo sovražni govor. Prijavna točka Spletno oko je pripravila nov priročnik za prijavljanje sovražnega govora na družbenih omrežjih.
Štajerska gospodarska zbornica je danes podjetjem podravske regije podelila nagrade za najboljše inovacije. Med 23-mi inovacijami so podelili 4 zlata priznanja, ki so jih prejeli v Tovarni aluminija Talum za inovacijo Eco green Alu cam, podjetju Swatycomet za inovativno linijo smolno rezanih rezalk in brusnih plošč, v Impolu 2000 za razvoj industrijskega algoritma in v podjetju Ledinek Engineering za njihovo stiskalnico za stiskanje in lepljenje lesnih lamel v lamelne plošče. Več o inovaciji in mislenosti v tej družbi pa v pogovoru z direktorjem podjetja Gregorjem Ledinekom, ki ga je pripravil novinar Aleks Horvat.
Neveljaven email naslov