Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V središču Aten blizu parka Viktoria, kjer so prav tako bili in še vedno so vsakodnevno prisotni begunci, stoji zapuščen sedem nadstropni hotel City Plaza. Leta 2009 je bankrotiral, tako so ga zapečatile banke, katerim lastniki dolgujejo več kot 800 tisoč evrov. Pred približno tednom dni pa so ga aktivisti v tridnevni akciji zasedli, počistili in pripravili za nastanitev beguncev.
Namesto, da begunce selijo iz mesta na podeželje, kjer nimajo nikakršne možnosti za integracijo, bi jih lahko vključili v takšne projekte, kot je v hotelu City Plaza v središču Aten
Solidarnostna iniciativa za ekonomske in politične begunce v Atenah deluje že nekaj mesecev. V iniciativo so združeni avtonomni aktivisti, ki so neodvisni od države ali drugih nevladnih organizacij. Do zdaj so zasedli že kar nekaj stavb, kjer lahko prebiva nekaj deset beguncev. Že kar nekaj časa pa so razmišljali o malo večji potezi.
V središču Aten blizu parka Viktoria, kjer so prav tako bili in še vedno so vsakodnevno prisotni begunci, stoji zapuščen sedem nadstropni hotel City Plaza. Leta 2009 je bankrotiral, tako so ga zapečatile banke, katerim lastniki dolgujejo več kot 800 tisoč evrov. Pred približno tednom dni pa so ga aktivisti v tridnevni akciji zasedli, počistili in pripravili za nastanitev beguncev.
“Potem ko so se za begunce zapečatile meje z Makedonijo in se je prekinila balkanska migracijska pot, smo opazili, da so se tako imenovane vroče točke čez noč spremenile v namestitvene centre, v katerih so razmere katastrofalne. Tudi v Atenah je že dolgo več tisoč beguncev in mnogi od njih spijo po parkih na prostem. Med njimi veliko družin in otrok.” – Yorgas Maniatis, aktivist
V hotelu je ostala vsa oprema, ki jo potrebujejo za dostojno namestitev beguncev. Na začetku so bili nekaj dni brez elektrike, zdaj so jo že usposobili, kot tudi kuhinjo, s katero upravljajo kar begunci sami.
Kot pravi Yorgas Maniatis, je njihovo vodilo: sodelovanje in samoorganizacija. Trikrat na dan pripravljajo obroke, organizirajo delavnice za otroke, kmalu bo zaživel tudi šola, nekaj dni na teden pa je prisoten tudi zdravnik, saj so v hotelu predvsem družine, ki potrebujejo posebno nego.
Trenutno je v hotelu nastanjeno 220 ljudi, polovica od njih je otrok.
Na recepciji hotela dela Olga Lafazani, ki prvih sedem dni zaradi obilice dela ni zapustila hotela: “Nekako poskušamo slediti, kdo se giba po hotelu, kdo je nastanjen v kateri sobi, vendar je to, če nimaš izkušanj, precej težko.”
Olga še pravi, da je trenutno najtežje delo izbiranje ljudi, ki jih sprejmejo, saj si vsi želijo biti nastanjeni v City Plaza hotelu. Aktivisti sicer nasprotujejo vsakršnemu zaprtemu prostoru, ampak tukaj so se enostavno znašli pred tem, da morajo, za sicer odprt prostor, dejansko postavljati kriterije.
Projekt pa ima tudi sporočilno vrednost, saj namesto tega, da oblasti begunce selijo iz mesta na podeželje, daleč od oči, kjer nimajo nikakršne možnosti za integracijo, bi jih lahko vključili v takšne projekte, kot je ta v hotelu City Plaza v središču Aten.
Mreža donatorjev, ki jim pomagajo, je precej razširjena, tako da projekt zaenkrat deluje brez težav. Na samem začetku so jih sicer nekaj imeli s policijo, saj navsezadnje le gre za nelegalno zavzetje zasebne lastnine.
“V tem trenutku sicer nismo v nikakršnih pogajanjih. Vztrajamo na tem, da ima človek pravico do varnega in dostojnega prostora za bivanje. In posledično s tem tudi pravico do nepremičnine, ki tako dolgo ni bila v uporabi, ampak je vseeno primerna za bivanje. Trenutno vztrajamo na tem, da so potrebe družbe nad privatnim interesom.” – Yorgas Maniatis
Zato verjamejo, da je to kar delajo tudi povsem legitimno. Hotel s kapaciteto do 400 ljudi počasi polnijo, saj hočejo postopoma vpeljati sistem samoorganiziranja. Lahko bodo ostali, kakor dolgo bodo hoteli, trenutno pa jim predvsem koristi, da se pomirijo in znova poskušajo najti človeško dostojanstvo, ki so ga na ulici izgubili.
Na ulicah se pojavljajo težave, ki lahko imajo dolgotrajne posledice.
“Ne more se zgoditi, da kar celotna generacija otrok ne obiskuje šole po več let. Ne more se zgoditi, da so ljudje na ulicah brez vsakršnih možnosti. Zato moramo pritiskati tudi na evropske institucije, da pomagajo Grčiji, ker z zategovanjem pasu in 25-odstotno brezposelnostjo nimajo nikakršnih možnosti, da zagotovijo materialne pogoje za življenje beguncev.”
Takšni projekti kažejo na to, da če je solidarnost aktivna in če so zagotovljeni primerni pogoji ter se družba sama pomika v integracijo, potem tudi ni nasilja in lahko posledično odpravimo tudi probleme.
A vseeno Yorgas Maniatis opozarja, da težav nikakor še nismo odpravili in zato potrebujemo delujoč sistem upora in determinacije. Zato pa tak projekt predstavlja vsaj eno svetlo luč v Evropi, nad katero se zgrinjajo temne sile.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V središču Aten blizu parka Viktoria, kjer so prav tako bili in še vedno so vsakodnevno prisotni begunci, stoji zapuščen sedem nadstropni hotel City Plaza. Leta 2009 je bankrotiral, tako so ga zapečatile banke, katerim lastniki dolgujejo več kot 800 tisoč evrov. Pred približno tednom dni pa so ga aktivisti v tridnevni akciji zasedli, počistili in pripravili za nastanitev beguncev.
Namesto, da begunce selijo iz mesta na podeželje, kjer nimajo nikakršne možnosti za integracijo, bi jih lahko vključili v takšne projekte, kot je v hotelu City Plaza v središču Aten
Solidarnostna iniciativa za ekonomske in politične begunce v Atenah deluje že nekaj mesecev. V iniciativo so združeni avtonomni aktivisti, ki so neodvisni od države ali drugih nevladnih organizacij. Do zdaj so zasedli že kar nekaj stavb, kjer lahko prebiva nekaj deset beguncev. Že kar nekaj časa pa so razmišljali o malo večji potezi.
V središču Aten blizu parka Viktoria, kjer so prav tako bili in še vedno so vsakodnevno prisotni begunci, stoji zapuščen sedem nadstropni hotel City Plaza. Leta 2009 je bankrotiral, tako so ga zapečatile banke, katerim lastniki dolgujejo več kot 800 tisoč evrov. Pred približno tednom dni pa so ga aktivisti v tridnevni akciji zasedli, počistili in pripravili za nastanitev beguncev.
“Potem ko so se za begunce zapečatile meje z Makedonijo in se je prekinila balkanska migracijska pot, smo opazili, da so se tako imenovane vroče točke čez noč spremenile v namestitvene centre, v katerih so razmere katastrofalne. Tudi v Atenah je že dolgo več tisoč beguncev in mnogi od njih spijo po parkih na prostem. Med njimi veliko družin in otrok.” – Yorgas Maniatis, aktivist
V hotelu je ostala vsa oprema, ki jo potrebujejo za dostojno namestitev beguncev. Na začetku so bili nekaj dni brez elektrike, zdaj so jo že usposobili, kot tudi kuhinjo, s katero upravljajo kar begunci sami.
Kot pravi Yorgas Maniatis, je njihovo vodilo: sodelovanje in samoorganizacija. Trikrat na dan pripravljajo obroke, organizirajo delavnice za otroke, kmalu bo zaživel tudi šola, nekaj dni na teden pa je prisoten tudi zdravnik, saj so v hotelu predvsem družine, ki potrebujejo posebno nego.
Trenutno je v hotelu nastanjeno 220 ljudi, polovica od njih je otrok.
Na recepciji hotela dela Olga Lafazani, ki prvih sedem dni zaradi obilice dela ni zapustila hotela: “Nekako poskušamo slediti, kdo se giba po hotelu, kdo je nastanjen v kateri sobi, vendar je to, če nimaš izkušanj, precej težko.”
Olga še pravi, da je trenutno najtežje delo izbiranje ljudi, ki jih sprejmejo, saj si vsi želijo biti nastanjeni v City Plaza hotelu. Aktivisti sicer nasprotujejo vsakršnemu zaprtemu prostoru, ampak tukaj so se enostavno znašli pred tem, da morajo, za sicer odprt prostor, dejansko postavljati kriterije.
Projekt pa ima tudi sporočilno vrednost, saj namesto tega, da oblasti begunce selijo iz mesta na podeželje, daleč od oči, kjer nimajo nikakršne možnosti za integracijo, bi jih lahko vključili v takšne projekte, kot je ta v hotelu City Plaza v središču Aten.
Mreža donatorjev, ki jim pomagajo, je precej razširjena, tako da projekt zaenkrat deluje brez težav. Na samem začetku so jih sicer nekaj imeli s policijo, saj navsezadnje le gre za nelegalno zavzetje zasebne lastnine.
“V tem trenutku sicer nismo v nikakršnih pogajanjih. Vztrajamo na tem, da ima človek pravico do varnega in dostojnega prostora za bivanje. In posledično s tem tudi pravico do nepremičnine, ki tako dolgo ni bila v uporabi, ampak je vseeno primerna za bivanje. Trenutno vztrajamo na tem, da so potrebe družbe nad privatnim interesom.” – Yorgas Maniatis
Zato verjamejo, da je to kar delajo tudi povsem legitimno. Hotel s kapaciteto do 400 ljudi počasi polnijo, saj hočejo postopoma vpeljati sistem samoorganiziranja. Lahko bodo ostali, kakor dolgo bodo hoteli, trenutno pa jim predvsem koristi, da se pomirijo in znova poskušajo najti človeško dostojanstvo, ki so ga na ulici izgubili.
Na ulicah se pojavljajo težave, ki lahko imajo dolgotrajne posledice.
“Ne more se zgoditi, da kar celotna generacija otrok ne obiskuje šole po več let. Ne more se zgoditi, da so ljudje na ulicah brez vsakršnih možnosti. Zato moramo pritiskati tudi na evropske institucije, da pomagajo Grčiji, ker z zategovanjem pasu in 25-odstotno brezposelnostjo nimajo nikakršnih možnosti, da zagotovijo materialne pogoje za življenje beguncev.”
Takšni projekti kažejo na to, da če je solidarnost aktivna in če so zagotovljeni primerni pogoji ter se družba sama pomika v integracijo, potem tudi ni nasilja in lahko posledično odpravimo tudi probleme.
A vseeno Yorgas Maniatis opozarja, da težav nikakor še nismo odpravili in zato potrebujemo delujoč sistem upora in determinacije. Zato pa tak projekt predstavlja vsaj eno svetlo luč v Evropi, nad katero se zgrinjajo temne sile.
Mineva leto dni od tretjega zaporednega rušilnega potresa v srednji Italiji. Največji kraj opustošenega področja je slikoviti Camerino, katerega zgodovinsko jedro je nekoč vrvelo od študentov. Toda zdaj v njem ni več žive duše. Camerino je obiskal Janko Petrovec.
V Sloveniji se število sladkornih bolnikov strmo povečuje zaradi vse bolj razširjene debelosti. Po ocenah strokovnjakov bo leta 2030 sladkorno bolezen imelo 8,9 % prebivalcev Slovenije, okrog 20 % sladkornih bolnikov pa za bolezen sploh ne ve. Nekatere države so za znižanje debelosti pri svojih državljanih med drugim uvedle davek na sladkor oziroma sladke pijače. V Veliki Britaniji so izračunali, da bodo z 20% obdavčitvijo sladkih pijač znižali stroške pri zdravljenju sladkorne bolezni kar za 5 milijonov funtov letno. Pri nas je poskus uvedbe davka propadel, smo pa sprejeli Nacionalni program prehrane in telesne aktivnosti. O učinkih se je z Marjeto Recek pogovarjala Helena Lovinčič.
22. aprila lani, tik po sprejetju dogovora med Evropsko unijo in Turčijo, so aktivisti Solidarnostne iniciative za begunce zasedli 7-nadstropni hotel City Plaza v Atenah. Zdaj praznujejo leto in pol delovanja. Jorgos Maniatis, eden izmed članov organizacijskega odbora, pravi, da praznujejo vsakih šest mesecev, saj njihov obstoj še vedno visi na nitki. Zasedba hotela je nezakonita, kar Jorgos odkrito tudi pove. Lastnice hotela so še vedno banke, ki so ga leta 2009 zapečatile, ker je bila takratna lastnica banki dolžna več kot 800 tisoč evrov.
Slovenija je destinacija za petzvezdična doživetja. To je strateška usmeritev našega turizma, ki v resnici pomeni, da mora biti v Sloveniji petzvezdično vse. Strokovnjake in nekaj najvišjih predstavnikov slovenskega turizma smo prosili, naj nam razložijo osnovne pojme petzvezdičnosti. Na nedavnih dnevih slovenskega turizma so organizirali tudi turistični hackathon, na katerem so se udeleženci spoprijeli s poslovnimi izzivi v želji, da bi tako nastali petzvezdični turistični produkti z višjo dodano vrednostjo.
Papež Frančišek se je danes iz Vatikana povezal z Mednarodno vesoljsko postajo in se za dvajset minut zaklepetal s šestimi astronavti in kozmonavti, ki trenutno službujejo tam zgoraj. Šlo je za prvo tovrstno povezavo med zdajšnjim poglavarjem katoliške cerkve in ljudmi v vesolju. Pogovor je v Vatikanu spremljal Janko Petrovec.
Pravnik Andrej Rupnik in direktor SOVE v letih 2007-2010 pojasnjuje, kaj pomeni nova zaostritev potovanj v ZDA.
V prostorih Društva slovenskih književnih prevajalcev v Ljubljani bodo podelili Sovretovo nagrado za vrhunske književne prevode. Komisija, ki jo sestavlja vrsta uglednih prevajalskih imen, je letos izbrala dve prejemnici nagrade: Sašo Jerele za prevod romana Splet večnosti pisateljice Marguerite Yourcenar in Uršo Zabukovec za prevod romana Mjausk avtorice Tatjane Tólstoj.
Kaj se dogaja na otroški kardiologiji? Včeraj je odjeknila novica o odstopu vodje službe za kardiologijo na Pediatrični kliniki, danes tudi o odstopu v.d. strokovne direktorice Pediatrične Klinike Anamarije Meglič, ki je bila na tem mestu komaj dva meseca in je nasledila Rajka Kendo. Vodstvo UKC miri, da zdravljenje otrok poteka dobro. Poslušajte pogovor voditeljice na prvem Lucije Fatur z novinarko Heleno Lovinčič.
Izsledki pilotnega projekta Ekologov brez meja o zavrženi hrani v slovenskih bolnišnicah in domovih za starejše.
Evropski ministri za zaposlovanje so ponoči v Luksemburgu dosegli politični dogovor o poostritvi pravil v zvezi z napotenimi delavci. To so tisti, ki jih podjetje začasno pošlje v drugo članico, kjer opravijo storitev, davke in prispevke pa jim še vedno plačuje doma. Zaradi kršitev in zlorab so zahodne članice Evropske unije zahtevale strožja pravila in naletele na odpor nekaterih prestolnic na vzhodu. Ministri so ponoči po maratonskih pogajanjih oblikovali kompromis, ki bo podlaga za pogajanja z Evropskim parlamentom.
Prof. dr. Anton Brancelj je pretekli teden v Parizu na posvetovanju o svetovno znani jami Lascaux predstavil raziskovalne izkušnje iz Velike Pasice, ki je nekaj posebnega. Ne samo po pisani favni, pač pa tudi po kompleksnih ekoloških raziskavah, ki so jih tam opravili. Prof. Brancelj se nam je pridružil v studiu Prvega in povzel dogajanje v Parizu ter nas seveda, z besedami in orisom popeljal skozi jamo, ki jo sam od aktivno raziskuje že od leta 2000.
Volivci italijanskih dežel Lombardija in Veneto, ki ju vodi desničarska Severna liga, so včeraj odločali o večji regionalni avtonomiji. Referenduma, ki je imel posvetovalno vrednost, se je udeležilo zmerno število volivcev, ki pa so skoraj plebiscitarno glasovali za več samostojnosti. V igri sta zlasti denar od vplačanih davkov ter gospodarsko razvojna politika bogatega severa države.
Ob sinočnjem spremljanju izida predsedniških volitev se je zgodilo, da smo bili po koncu zaprtja volišč priča različnim rezultatom volilnih napovedi, ki so jih za različne medijske hiše opravile tudi različne agencije ali inštituti za raziskovanje trga in javnega mnenja. O tem, kako v anketah pride do takšnega odstopanja od realnih rezultatov na voliščih, se je z dr. Mitjo Hafnerjem-Finkom, s Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij, pogovarjala Nadia Petauer.
V nedeljo zvečer ste lahko na Prvem spremljali povolilno oddajo v kateri smo vas sproti obveščali o volilnem izidu. Naši novinarji so se oglašali iz vseh volilnih štabov. Poročali so o veselju in razočaranju kandidatov, njihovih podpornikov in spremljevalcev, načrtih za prihodnost – predvsem politično. V studiu sta analitika dr. Samo Uhan in dr. Matevž Tomšič komentirala tako volilno kampanjo kot volilni izid. Ugotavljali smo, kdo je bil v predsedniški tekmi zraven samo zato, ker je moral biti zaradi stranke, kdo je bil resen protikandidat aktualnemu predsedniku, kdo se je v predsedniško tekmo podal zaradi lastne promocije. Ozrli smo seo tudi naprej – pozno spomladi nas čakajo še parlamentarne volitve. In za nekatere politične stranke je bila predsedniška tekma idealen oder prav za pripravo nanje. Oddajo je vodila Jolanda Lebar.
Na spletu lahko najdete ogromno ponudb za nakup prehranskih dopolnil; za boljšo telesno pripravljenost, za hujšanje in tudi za obnovo jeter. Eno od prehranskih dopolnil, ki ga je mogoče kupiti v spletni trgovini, ponuja obnovo jeter na naraven način v enem mesecu. Zdravstveni inšpektorat je danes na svoji spletni strani objavil sporočilo, v katerem odsvetuje potrošnikom nakup prehranskega dopolnila Herparen za jetra. Zakaj odsvetujejo nakup, je preverila Jana Bajželj.
Statistični urad Slovenije ob današnjem Evropskem dnevu statistike poudarja, da boljši podatki lahko zagotavljajo boljše življenje. Kako, nam je pojasnil Martin Bajželj s statističnega urada.
Vsako leto 4000 ljudi utrpi možgansko kap, ki je zelo resna bolezen in lahko pomeni pravo katastrofo za bolnika in njegove svojce. Je tretji vzrok smrtnosti pri nas in najpogostejši za invalidnost. Za njeno preprečevanje je pomembno osveščanje prebivalstva, tako za zmanjševanje dejavnikov tveganja, kot je visok krvni pritisk, pa tudi, da je za preprečevanje posledic najpomembnejši čas. Če je prepoznana v prvi uri ima bolnik veliko možnosti, da iz bolnišnice odkoraka peš.
Danes obeležujemo evropski dan boja proti trgovini z ljudmi. V Sloveniji na področju trgovine z ljudmi letno beležimo pet do šest obsodilnih sodb. Kot obliki trgovine z ljudmi sta pri nas prepoznana predvsem prisilna prostitucija in beračenje. Kot opozarja nacionalni koordinator za boj proti trgovini z ljudmi Sandi Čurin, je zadnja leta vse več tudi primerov prisilnega dela, ki pa je v Sloveniji še slabo prepoznano. Tudi nevladne organizacije opozarjajo, da je na področju trgovine z ljudmi zelo pomembno ozaveščanje javnosti in potencialnih žrtev. V ta namen je Socialni marketing »Iz principa« v središču Ljubljane danes odprl sobo pobega, kjer obiskovalci z reševanjem ugank na inovativen način lahko spoznajo pasti prisilnega dela. Soba pobega na temo prisilnega dela bo odprta vse do 27. oktobra. Obisk pa je brezplačen.
Na Prvem smo pozornost namenili tudi zadnjemu pomembnemu dosežku Kemijskega inštituta. Raziskovalci so oblikovali tako imenovane nano kletke iz proteinov, s katerimi bomo v prihodnosti v telesu lahko dostavljali zdravila za različne bolezni. Izsledke njihovega dela so včeraj objavili v eni od prestižnih znanstvenih revij. Na predstavitvi tega velikega dosežka je bila Barbara Belehar Drnovšek.
Besedna zveza TEŠ6 danes predstavlja sinonim za slabo in neprimerno voden projekt. Zgodba o investiciji, ki se je z začetnih 650 milijonov podražila na več kot 1,4 milijarde evrov, je prepredena z obtožbami o zavajanjih, korupcijskimi škandali in policijskimi preiskavami. Za projekt do danes neposredno ni odgovarjal še nihče, kar je močno zmotilo Primoža Cirmana, novinarja Siola, ki problematiko TEŠ-a spremlja že več let. Sam pravi, da v Sloveniji nobena afera ne doživi epiloga oziroma se ne razčisti odgovornosti vpletenih, zato se je odločil dejstva in dokumente, povezane s šestim blokom, sistematično združiti v knjigi z naslovom NepoTEŠeni - naložba stoletja ali rop stoletja. V pogovoru z Juretom Čepinom je Cirman razkril, kako se je lotil popisovanja ene največjih kalvarij v zgodovini naše države.
Neveljaven email naslov