Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po pisanju nemškega časnika Süddeustche Zeitung obstaja dvom v vrstah Evropske komisije, da bo po objavi dela dokumentov o pogajanjih prostotrgovinski sporazum z ZDA sploh sklenjen. Objava dokumentov, ki jih je priskrbela nizozemska pisarna okoljevarstvene organizacije Greenpeace, prvič v večji meri razgalja ameriške interese in stališča, pri katerih se strani močno razhajata. Mednje sodi tudi hrana oziroma kmetijstvo. Evropa želi ohraniti zdajšnjo stopnjo zaščite okolja in hrane skupaj z geografskimi porekli izdelkov. ZDA za svojo živilsko industrijo, ki uporablja tudi gensko spremenjene organizme, zahteva večji dostop do evropskega trga. Boj se odvija tudi na strani pesticidov in kemikalij, pa vzpostavitve mehanizma za reševanje sporov med državami in vlagatelji.
Sporazum s kratico TTIP, ki pomeni ČEZATLANTSKO TRGOVINSKO IN NALOŽBENO PARTNERSTVO, je dve leti in pol predmet pogajanj – dotaknil pa se bo praktično vseh področij, saj ne gre za klasičen prostotrgovinski sporazum z odpravo carin (te zdaj znašajo v povprečju 4%), pač pa za odpravo necarinskih ovir, kar bi podjetjem na obeh straneh Atlantika zmanjšalo stroške in spodbudilo trgovanje. A obstaja strah, da se bo Evropa preveč odprla za poceni ameriške živilske proizvode in kemikalije, strah pred vnosom nerazumljenih gensko spremenjenih organizmov, strah pred izgubo delovnih mest in tem, da bodo ameriške korporacije zlahka tožile evropske države, če bodo želele zaščititi potrošnika. Obstajajo pa tudi nedvomno koristne strani sklenitve sporazuma, med drugim odprava dvojnih inšpekcijskih pregledov, ki proizvajalcem povzročajo nepotrebno visoke stroške, inšpektorjem pa kratijo čas, ki bi lahko namenili za pregled blaga iz drugih delov sveta.
Vprašanje je, kakšne bodo posledice objave dela dokumentov TTIP. Kaj to pomeni za pogajalski in politični proces? Spremljamo na Prvem.
Po pisanju nemškega časnika Süddeustche Zeitung obstaja dvom v vrstah Evropske komisije, da bo po objavi dela dokumentov o pogajanjih prostotrgovinski sporazum z ZDA sploh sklenjen. Objava dokumentov, ki jih je priskrbela nizozemska pisarna okoljevarstvene organizacije Greenpeace, prvič v večji meri razgalja ameriške interese in stališča, pri katerih se strani močno razhajata. Mednje sodi tudi hrana oziroma kmetijstvo. Evropa želi ohraniti zdajšnjo stopnjo zaščite okolja in hrane skupaj z geografskimi porekli izdelkov. ZDA za svojo živilsko industrijo, ki uporablja tudi gensko spremenjene organizme, zahteva večji dostop do evropskega trga. Boj se odvija tudi na strani pesticidov in kemikalij, pa vzpostavitve mehanizma za reševanje sporov med državami in vlagatelji.
Sporazum s kratico TTIP, ki pomeni ČEZATLANTSKO TRGOVINSKO IN NALOŽBENO PARTNERSTVO, je dve leti in pol predmet pogajanj – dotaknil pa se bo praktično vseh področij, saj ne gre za klasičen prostotrgovinski sporazum z odpravo carin (te zdaj znašajo v povprečju 4%), pač pa za odpravo necarinskih ovir, kar bi podjetjem na obeh straneh Atlantika zmanjšalo stroške in spodbudilo trgovanje. A obstaja strah, da se bo Evropa preveč odprla za poceni ameriške živilske proizvode in kemikalije, strah pred vnosom nerazumljenih gensko spremenjenih organizmov, strah pred izgubo delovnih mest in tem, da bodo ameriške korporacije zlahka tožile evropske države, če bodo želele zaščititi potrošnika. Obstajajo pa tudi nedvomno koristne strani sklenitve sporazuma, med drugim odprava dvojnih inšpekcijskih pregledov, ki proizvajalcem povzročajo nepotrebno visoke stroške, inšpektorjem pa kratijo čas, ki bi lahko namenili za pregled blaga iz drugih delov sveta.
Vprašanje je, kakšne bodo posledice objave dela dokumentov TTIP. Kaj to pomeni za pogajalski in politični proces?
Poganjanja glede sprejema omenjenega sporazuma obširno spremljamo tudi na Prvem. V spodnjih posnetkih lahko poslušate, kaj se je glede sporazuma dogajalo v minulih dneh.
Poročanje o poteku pogajanj glede sprejemanja sporazuma TTIP v oddaji Dogodki in odmevi, ki je bila na sporeu 30. 4. 2016.
O sporazumu TTIP smo govorili tudi v oddaji Tedenski aktualni mozaik, ki ste jo lahko poslušali minulo soboto.
Poglobljeni analizi sporazuma TTIP pa smo pozornost namenili tudi v oddaji Studio ob 17h, do katerega lahko dostopite s klikom na to povezavo.
4544 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Po pisanju nemškega časnika Süddeustche Zeitung obstaja dvom v vrstah Evropske komisije, da bo po objavi dela dokumentov o pogajanjih prostotrgovinski sporazum z ZDA sploh sklenjen. Objava dokumentov, ki jih je priskrbela nizozemska pisarna okoljevarstvene organizacije Greenpeace, prvič v večji meri razgalja ameriške interese in stališča, pri katerih se strani močno razhajata. Mednje sodi tudi hrana oziroma kmetijstvo. Evropa želi ohraniti zdajšnjo stopnjo zaščite okolja in hrane skupaj z geografskimi porekli izdelkov. ZDA za svojo živilsko industrijo, ki uporablja tudi gensko spremenjene organizme, zahteva večji dostop do evropskega trga. Boj se odvija tudi na strani pesticidov in kemikalij, pa vzpostavitve mehanizma za reševanje sporov med državami in vlagatelji.
Sporazum s kratico TTIP, ki pomeni ČEZATLANTSKO TRGOVINSKO IN NALOŽBENO PARTNERSTVO, je dve leti in pol predmet pogajanj – dotaknil pa se bo praktično vseh področij, saj ne gre za klasičen prostotrgovinski sporazum z odpravo carin (te zdaj znašajo v povprečju 4%), pač pa za odpravo necarinskih ovir, kar bi podjetjem na obeh straneh Atlantika zmanjšalo stroške in spodbudilo trgovanje. A obstaja strah, da se bo Evropa preveč odprla za poceni ameriške živilske proizvode in kemikalije, strah pred vnosom nerazumljenih gensko spremenjenih organizmov, strah pred izgubo delovnih mest in tem, da bodo ameriške korporacije zlahka tožile evropske države, če bodo želele zaščititi potrošnika. Obstajajo pa tudi nedvomno koristne strani sklenitve sporazuma, med drugim odprava dvojnih inšpekcijskih pregledov, ki proizvajalcem povzročajo nepotrebno visoke stroške, inšpektorjem pa kratijo čas, ki bi lahko namenili za pregled blaga iz drugih delov sveta.
Vprašanje je, kakšne bodo posledice objave dela dokumentov TTIP. Kaj to pomeni za pogajalski in politični proces? Spremljamo na Prvem.
Po pisanju nemškega časnika Süddeustche Zeitung obstaja dvom v vrstah Evropske komisije, da bo po objavi dela dokumentov o pogajanjih prostotrgovinski sporazum z ZDA sploh sklenjen. Objava dokumentov, ki jih je priskrbela nizozemska pisarna okoljevarstvene organizacije Greenpeace, prvič v večji meri razgalja ameriške interese in stališča, pri katerih se strani močno razhajata. Mednje sodi tudi hrana oziroma kmetijstvo. Evropa želi ohraniti zdajšnjo stopnjo zaščite okolja in hrane skupaj z geografskimi porekli izdelkov. ZDA za svojo živilsko industrijo, ki uporablja tudi gensko spremenjene organizme, zahteva večji dostop do evropskega trga. Boj se odvija tudi na strani pesticidov in kemikalij, pa vzpostavitve mehanizma za reševanje sporov med državami in vlagatelji.
Sporazum s kratico TTIP, ki pomeni ČEZATLANTSKO TRGOVINSKO IN NALOŽBENO PARTNERSTVO, je dve leti in pol predmet pogajanj – dotaknil pa se bo praktično vseh področij, saj ne gre za klasičen prostotrgovinski sporazum z odpravo carin (te zdaj znašajo v povprečju 4%), pač pa za odpravo necarinskih ovir, kar bi podjetjem na obeh straneh Atlantika zmanjšalo stroške in spodbudilo trgovanje. A obstaja strah, da se bo Evropa preveč odprla za poceni ameriške živilske proizvode in kemikalije, strah pred vnosom nerazumljenih gensko spremenjenih organizmov, strah pred izgubo delovnih mest in tem, da bodo ameriške korporacije zlahka tožile evropske države, če bodo želele zaščititi potrošnika. Obstajajo pa tudi nedvomno koristne strani sklenitve sporazuma, med drugim odprava dvojnih inšpekcijskih pregledov, ki proizvajalcem povzročajo nepotrebno visoke stroške, inšpektorjem pa kratijo čas, ki bi lahko namenili za pregled blaga iz drugih delov sveta.
Vprašanje je, kakšne bodo posledice objave dela dokumentov TTIP. Kaj to pomeni za pogajalski in politični proces?
Poganjanja glede sprejema omenjenega sporazuma obširno spremljamo tudi na Prvem. V spodnjih posnetkih lahko poslušate, kaj se je glede sporazuma dogajalo v minulih dneh.
Poročanje o poteku pogajanj glede sprejemanja sporazuma TTIP v oddaji Dogodki in odmevi, ki je bila na sporeu 30. 4. 2016.
O sporazumu TTIP smo govorili tudi v oddaji Tedenski aktualni mozaik, ki ste jo lahko poslušali minulo soboto.
Poglobljeni analizi sporazuma TTIP pa smo pozornost namenili tudi v oddaji Studio ob 17h, do katerega lahko dostopite s klikom na to povezavo.
V Münchnu se bosta čez par minut na tekmi evropskega prvenstva pomerili reprezentanci Slovenije in Srbije. Kakšno je vzdušje v Münchnu, na Pogačarjevem trgu in v Mariboru smo preverili z našimi dopisniki.
Danes je svetovni dan beguncev. Po podatkih Agencije OZN za begunce - UNHCR - se stanje v svetu slabša, število beguncev pa raste že dvanajst let zapovrstjo. Več kot polovica od 120 milijonov ljudi na begu ostaja znotraj meja lastne države, od dobrih 43 milijonov azilantov in drugih beguncev pod mednarodno zaščito pa jih je kar tri četrtine našlo zavetje v državah, ki sodijo med revne. Več v intervjuju Janka Petrovca s predstavnikom Agencije OZN za begunce, Filippom Ungarom.
S pravočasno zdravstveno obravnavo ne le, da človeku izboljšamo kakovost življenja, ga pozdravimo pa tudi skrajšamo bolniške odsotnosti. To velja za večino zdravstvenih storitev, pa tudi za fizioterapijo, kjer veliko vlogo igra čas. Človek po operaciji, poškodbi, ob hudih bolečinah ob čakanju na termin neredko utrpi nepopravljive posledice. Namreč fizioterapija je ena od tistih zdravstvenih storitev, kjer bolnik čaka nedopustno dolgo, čakalne vrste pa se le še daljšajo. Helena Lovinčič se je o tem pogovarjala z vodjo fizioterapije v Mariborskem zdravstvenem domu.
Policisti bodo do konca meseca izvajali poostren nadzor nad alkoholiziranimi vozniki in vozniki pod vplivom prepovedanih drog, za noč iz petka na soboto pa napovedujejo maraton nadzorovanja. Sodeč po zadnji raziskave Agencije za varnost prometa je kar 61 % slovenskih voznikov, ki so v zadnjem letu zaužili drogo, potem tudi sedlo za volan. Skoraj polovica je ob uporabi droge pila tudi alkohol. Takšni vozniki ogrožajo svoje življenje in življenja drugih, lani so vozniki pod vplivom različnih psihoaktivnih snovi povzročili 92 prometih nesreč. FOTO: Pixabay
Mnogi izmed nas bi bili morda mnenja, da so se po končani epidemiji koronavirusa duševne stiske ljudi v Sloveniji zmanjšale. Vendar pa po poročanju tako SOS telefona, kot tudi telefona Samarijan,, stanje ni ravno rožnato. Telefonske številke obeh organizacij so še vedno zelo klicane. O uporabi SOS telefonov je poizvedovala Lucija Vidergar. Bere Jana Bajželj.
Vstopili smo v obdobje, ki se zgodi na vsaka štiri leta, ko so za mesec dni vse stvari nepomembne. Poteka evropsko prvenstvo, Euro 2024 v Nemčiji, del katerega je tudi naša država. Včeraj so naši nogometaši že odigrali prvo tekmo z Dansko. Kakšno je sicer vzdušje na prvenstvu nam je zaupal Toni Gruden, športni novinar na portalu MMC.
V prestolnici je svoja vrata zaprla kavarna, ki ni bila povsem običajna kavarna. Drama kavarna, namreč. Domovala je v stavbi Narodnega gledališča, ki ga čaka težko pričakovana prenova. Drama kavarna je zgodba o srečališču, ki je v zadnjem desetletju živelo kot dnevna soba mesta, prostor ljubiteljev kulture, predvsem pa gledališke umetnosti. Zbirališče, kjer so se izmenjavale misli o predstavah, kulturi, politiki, glasbi, …in brez katerega Ljubljana ne bo povsem enaka. Na zagotovo enem lepših in očarljivejših balkonov v mestu se je kolega Peter Močnik srečal z Igorjem Samoborjem, nekdanjim ravnateljem ljubljanske drame, v času, ko je Drama kavarna zaživela, ter z Manjo Valdhuber in Bernardom Vargo, ki sta kavarno deset let vodila. Poklepetali so o tem. kako in zakaj je Drama kavarna nastala, kako je živela z narodnim gledališčem, kaj je prinašala kulturnemu življenju v prestolnici in kaj Ljubljana z njenim slovesom izgublja. Vabljeni k poslušanju.
»Nepredvidljivo vreme je izziv tudi v hribih, z obiskom podprimo Koroško in Savinjsko«. To sta glavni sporočili Planinske zveze Slovenije in Gorske reševalne zveze na nedavni predstavitvi na območju Mozirske koče. Njuni predstavniki poudarjajo, da so planinske poti, ki so bile poškodovane ob lanski veliki ujmi, uspešno sanirali ter da število planincev, zlati tujcev, v slovenskih gorah narašča, a s tem tudi nesreče, zato opozarjajo na previdnost in odgovorno obnašanje.
V teh dneh bodo mnogi navijači odpotovali v Nemčijo, tudi sicer pa se začenja sezona dopustov, zato na Zavodu za zdravstveno zavarovanje zavarovancem priporočajo, naj pred odhodom v tujino pravočasno uredijo zdravstveno zavarovanje. Da bo dopust brezskrben, morajo imeti pri sebi veljavno evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, ni pa slabo, če se dodatno zavarujejo tudi pri komercialnem ponudniku zavarovanj. FOTO: Pixabay
Evropa je po desetletjih miru na svoji vzhodni meji dobila vojno. Kako jo doživljajo vsakdanji ljudje, kako se nanjo odziva vojaški stroj, kako o njej razmišljajo na Finskem, v Litvi na Poljskem, kako nad njimi visi grožnja Rusije. Po odgovore sta se na severovzhod Evrope podala televizijska kolegica Petra Marc in snemalec Žiga Gašperin, z mojstrom montaže Maticem Dolničarjem so pripravili dokumentarni film Panika vzhoda, ki na televizijske zaslone in druge platforme prihaja v četrtek, 13. junija. Ogledali smo si ga predpremierno, nato pa je Luka Robida pred mikrofon povabil Petro Marc.
Meritve za športnovzgojni karton so pokazale, da sta epidemija in zaprtje šol prinesla velik padec telesnih zmogljivosti in porast deleža debelih otrok in mladih, po koncu tega obdobja pa so otroci in mladi ponovno začeli pridobivati telesno učinkovitost. Vendar se je trend izboljšanja že v lanskem šolskem letu upočasnil, v letošnjem pa skoraj povsem ustavil. Brez sistemskih rešitev v izobraževanju in brez nagovarjanja najbolj ranljivih skupin – ena izmed njih so dijaki srednjega poklicnega izobraževanja -, se gibalne sposobnosti otrok in mladih ne bodo izboljšale, čez desetletje pa v Sloveniji ne bomo več imeli toliko vrhunskih športnikov kot danes, so prepričani strokovnjaki s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani. Vsaj delno rešitev ponuja projekt zMIGAJ, ki bo v prihodnjih šolskih letih dijakom 24 vzgojno-izobraževalnih zavodov ponudil dve dodatni uri vodene vadbe na teden.
Brežiške prebivalce je pretresel nasilni dogodek, ki se je včeraj zgodil na osnovni šoli Velika Dolina. 14-letni učenec je namreč napadel devetošolca, ki je zaradi poškodb potreboval bolnišnično oskrbo. Primer preiskuje policija. Učenci, starši in zaposleni so zaradi dogodka prestrašeni. Od skupno 130 učencev so danes v šolo prišli le štirje. Starši pričakujejo ukrepanje pristojnih. Šola bo primer reševala skupaj s pristojnim ministrstvom, občino in centrom za socialno delo. Občina je že zagotovila dodatno varovanje šolskega okolja.
Vroče politično dogajanje je na sporedu na ravni celotne Evropske unije, še posebej pa je pestro na francoskem političnem parketu. V nedeljo popoldne morajo stranke predložiti svoje liste kandidatov, v ponedeljek se tudi uradno začenja predvolilna tekma. Kaj se torej dogaja v Franciji in kaj v Evropskem parlamentu, v katerem se danes sestaja konferenca predsednikov? Kdaj pridejo tja novi poslanci in kaj vse je še treba postoriti, da bo vse nared za njihov prihod?
Petič, odkar je Slovenija del družine Evropskih držav, so slovenske volivke in volivci lahko stopili na volišča in izbirali novo sestavo Evropskega parlamenta. Pozno ponoči oziroma zgodaj zjutraj smo vendarle dočakali rezultate, ki so nam sporočili, koga iz Slovenije pošiljamo v Bruselj oziroma Strasbourg ter kako bo po novem videti edina neposredno izvoljena institucija v Evropski uniji. Odgovore nam je v studio prinesel Luka Robida.
V času turistične sezone se zgodi več žeparskih ropov kot običajno. Po podatkih policije je najbolj na udaru center Ljubljane. Še posebej neprijetno se lahko počutimo v situaciji, ko so nam odtujeni osebni dokumenti. Govori se, da je nove osebne dokumente zaradi stavke na upravnih enotah še posebej težko pridobiti. Lucija Vidergar je preverila, kako se zavarovati pred žeparji, kaj narediti v primeru kraje, in kako najhitreje pridobiti nove osebne dokumente. Bere Jana Bajželj.
Na tokratnih volitvah v evropski parlament je slavila opozicija. SDS bo imel v novem sklicu evropskega parlamenta 4 poslance, NSI pa enega. Vladajoča Svoboda je, kot očitno, zvabila na volišča večje število volivcev – volilo jih je dobrih 12 % več kot pred petimi leti – in slavila pri izidu referendumskih vprašanj. Večinsko so namreč volivci obkrožili štirikrat ZA, a jih Svoboda z ostalo vsebino ni prepričala, saj so ji podelili zgolj dva mandata. Vesna je mirno sprejela svoj pričakovan en mandat, še najbolj burno pa je bilo proti koncu štetja glasov v štabu Socialnih demokratov in Slovenske ljudske stranke, kjer so do zadnjega trepetali, ali bodo prišli med deveterico, ki bo odletela v Bruselj. Zvočno sliko večera sta pripravila Jure Čepin in Eva Lipovšek. FOTO: Pixabay
V zadnjem delu volilnega in referendumskega večera smo na Prvem podrobneje analizirali izjemno tesno tekmo za bruseljske stolčke. Povzeli smo tudi odzive iz volilnih štabov, v studiu je bil gost Mateja Hrastarja Jure Požgan z ljubljanske Fakultete za družbene vede.
V prvem delu volilnega in referendumskega večera je Tomaž Celestina gostil poznavalca mednarodnih odnosov Matjaža Nahtigala in politologa Marka Hočevarja. Pregledali so prve projekcije sestave Evropskega parlamenta ter komentirali nakazane rezultate referendumskega odločanja.
Zakaj Slovenija nima določenega praga za vstop v Evropski parlament? V čem je razlika med absolutnim in relativnim preferenčnim glasom in zakaj bo imela Slovenija po teh volitvah enega poslanca več? Odgovore na ta in druga aktualna vprašanja, povezana z evropskimi volitvami, nam pomaga poiskati ustavni pravnik dr. Jurij Toplak.
»Pripravimo se na nepričakovano« je slogan letošnjega svetovnega dne varnosti živil. Varnost hrane je širok in kompleksen pojem. Vključuje mehanizme in pravila, ki zagotavljajo, da hrana pride varna od njive do mize. Evropska agencija za varnost hrane je skupaj z državami članicami tudi letos začela kampanjo »Safe 2 Eat 2024« oz. »Jejmo varno«. Kampanji se že drugo leto pridružuje Nacionalni inštitut Slovenije. Gre za kampanjo, katere namen je državljanom približati znanost, ki stoji za varno hrane v Evropi za lažje vsakodnevne prehranske odločitve in uživanje v varni in zdravi hrani. Hrana Evropski Uniji je najbolj nadzorovana in zato najbolj varna na svetu. A tudi to področje se srečuje z novimi izzivi.
Neveljaven email naslov