Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Društvo novinarjev Slovenije se je svetovnemu dnevu svobode medijev pridružilo z akcijo Za svobodo medijev (http://novinar.com). O globalnem in lokalnem položaju, izzivih in vprašanjih, s katerimi se srečujejo mediji in novinarji se je Mojca Delač pogovarjala s Petro Lesjak Tušek, predsednico Društva novinarjev Slovenije.
Danes je svetovni dan svobode medijev. Iztočnica za razmislek o medijski svobodi, o pomenu kakovostnih medijev za demokracijo. Mednarodno združenje Novinarji brez meja kot tudi organizacija Freedom House v nedavno objavljenih poročilih opozarjata na zmanjševanje medijske svobode po vsem svetu. Medijska svoboda se je v Evropi poslabšala zlasti na Poljskem, pa tudi na Madžarskem in Hrvaškem. Slovenija je v primerjavi z lani padla za pet mest in se znašla na 40. mestu, tik nad ZDA. Novinarji brez meja so opozorili, da je obrekovanje v Sloveniji še vedno kriminalizirano ter da novinarje in medije pogosto tožijo znani politiki. Tako kot po vsem svetu pa je v novinarsko dejavnost tudi pri nas dodobra zarezal internet, ki je povsem spremenil dostopanje do informacij.
Društvo novinarjev Slovenije se je svetovnemu dnevu svobode medijev pridružilo z akcijo Za svobodo medijev (http://novinar.com). O globalnem in lokalnem položaju, izzivih in vprašanjih, s katerimi se srečujejo mediji in novinarji se je Mojca Delač pogovarjala s Petro Lesjak Tušek, predsednico Društva novinarjev Slovenije. Njun pogovor lahko poslušate s klikom na zgornji predvajalnik.
Novinarje pri svojem delu – vsaj v teoriji – neizpodbitno vodi javni interes. To se je pokazalo predvsem v odmevnih aferah, ki so postala znana javnosti zahvaljujoč predvsem raziskovalnim novinarjem. Svoj delež pri prepoznavnosti so prispevali tudi Slovenci – Srdjan Živulović je letošnji dobitnik Pulitzerjeve nagrade za najboljšo fotografijo, novinar Dela Boštjan Videmšek je bil nominiran za evropsko novinarsko nagrado, njegova novinarska kolegica Anuška Delič je sodelovala pri razkritju nedavnih Panamskih papirjev. Ravno ti pa po mnenju Deličeve predstavljajo hkrati tudi vrhunec mednarodnega sodelovanja med novinarji. Prihodnost v globalnem povezovanju vidi tudi Pulitzerjeva nagrajenka Jacqui Banaszynski, kot nam je zaupala v pogovoru za Radio Slovenija: »Mora biti. Krčenje finančnih sredstev nam preprečuje, da bi se tega lotili posamezniki. Prav tako nimamo znanja o kulturi in zakonih v drugih državah. Če pa se združimo, imamo na kupu več moči in talenta. Lokalno zgodbo lahko naredimo globalno, kar je smiselno, saj živimo v globalnem svetu in zatorej si želimo globalnega partnerstva.« A za zahtevnejše in poglobljene zgodbe ter za odgovorno novinarstvo je potreben čas, česar pa se ne zaveda vsak nadrejeni oz lastnik medijev.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Društvo novinarjev Slovenije se je svetovnemu dnevu svobode medijev pridružilo z akcijo Za svobodo medijev (http://novinar.com). O globalnem in lokalnem položaju, izzivih in vprašanjih, s katerimi se srečujejo mediji in novinarji se je Mojca Delač pogovarjala s Petro Lesjak Tušek, predsednico Društva novinarjev Slovenije.
Danes je svetovni dan svobode medijev. Iztočnica za razmislek o medijski svobodi, o pomenu kakovostnih medijev za demokracijo. Mednarodno združenje Novinarji brez meja kot tudi organizacija Freedom House v nedavno objavljenih poročilih opozarjata na zmanjševanje medijske svobode po vsem svetu. Medijska svoboda se je v Evropi poslabšala zlasti na Poljskem, pa tudi na Madžarskem in Hrvaškem. Slovenija je v primerjavi z lani padla za pet mest in se znašla na 40. mestu, tik nad ZDA. Novinarji brez meja so opozorili, da je obrekovanje v Sloveniji še vedno kriminalizirano ter da novinarje in medije pogosto tožijo znani politiki. Tako kot po vsem svetu pa je v novinarsko dejavnost tudi pri nas dodobra zarezal internet, ki je povsem spremenil dostopanje do informacij.
Društvo novinarjev Slovenije se je svetovnemu dnevu svobode medijev pridružilo z akcijo Za svobodo medijev (http://novinar.com). O globalnem in lokalnem položaju, izzivih in vprašanjih, s katerimi se srečujejo mediji in novinarji se je Mojca Delač pogovarjala s Petro Lesjak Tušek, predsednico Društva novinarjev Slovenije. Njun pogovor lahko poslušate s klikom na zgornji predvajalnik.
Novinarje pri svojem delu – vsaj v teoriji – neizpodbitno vodi javni interes. To se je pokazalo predvsem v odmevnih aferah, ki so postala znana javnosti zahvaljujoč predvsem raziskovalnim novinarjem. Svoj delež pri prepoznavnosti so prispevali tudi Slovenci – Srdjan Živulović je letošnji dobitnik Pulitzerjeve nagrade za najboljšo fotografijo, novinar Dela Boštjan Videmšek je bil nominiran za evropsko novinarsko nagrado, njegova novinarska kolegica Anuška Delič je sodelovala pri razkritju nedavnih Panamskih papirjev. Ravno ti pa po mnenju Deličeve predstavljajo hkrati tudi vrhunec mednarodnega sodelovanja med novinarji. Prihodnost v globalnem povezovanju vidi tudi Pulitzerjeva nagrajenka Jacqui Banaszynski, kot nam je zaupala v pogovoru za Radio Slovenija: »Mora biti. Krčenje finančnih sredstev nam preprečuje, da bi se tega lotili posamezniki. Prav tako nimamo znanja o kulturi in zakonih v drugih državah. Če pa se združimo, imamo na kupu več moči in talenta. Lokalno zgodbo lahko naredimo globalno, kar je smiselno, saj živimo v globalnem svetu in zatorej si želimo globalnega partnerstva.« A za zahtevnejše in poglobljene zgodbe ter za odgovorno novinarstvo je potreben čas, česar pa se ne zaveda vsak nadrejeni oz lastnik medijev.
Reka jutri uradno postaja Evropska prestolnica kulture z več kot 600 različnimi dogodk, ki se bodo zvrstili v letu dni. Kako pa so v to luko različnosti vključene narodne skupnosti?
Polstoletne sanje muslimanov v Sloveniji o džamiji so se jim uresničile. Islamska skupnost bo te dni džamijo v Ljubljani začela uporabljati v duhovne namene. Gradili so jo sedem let. Zanjo so odšteli več kot 35 milijonov evrov. Gre za eno najsodobnejših džamij, najverjetneje tudi prvo tako imenovano pametno džamijo v Evropi. To pomeni, da z mobilnim telefonom lahko odklenejo vrata, prižgejo luči in v njej uravnavajo temperaturo.
Na ministrstvu za obrambo in pri Slovenski vojski so se konec tedna mudili inšpektorji zveze Nato. Njihovo oceno na obrambnem ministrstvu pričakujejo marca.
Lepo vreme in razmere spodbujajo ljubitelje gora, med njimi so tudi turni smučarji, alpinistični pristopniki. Nekateri obiskovalci gora na zimske vzpone niso dobro pripravljeni, bodisi niso dobro načrtovali ture, morda je nesreči botrovala utrujenost, iz doline so razmere videti povsem drugačne kot je potem v gorah.
Vsak od nas je najbrž že videl oglase, v katerih ženske nastopajo na pol gole ali reklamirajo gospodinjske pripomočke, pa oglase z moškimi, ki nastopajo kot uspešneži, ne znajo pa uporabljati pralnega stroja ali nahraniti otroka. Oglasi, ki prikazujejo škodljive spolne stereotipe v mnogih evropskih državah prepovedujejo in omejujejo. V Sloveniji pa je nedavno nastal promocijski video Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, ki je dodobra razburkal del javnosti.
Dialog med znanostjo in splošno javnostjo, je velikokrat težak, vendar velikega pomena za razvoj družbe in večanje splošnega znanja med ljudmi. V dvorani Državnega sveta, so danes na slavnostni akademiji zahvalnega dneva Slovenske znanstvene fundacije podelili priznanja za največje dosežke posameznikov in organizacij na področju komuniciranja o, za in v znanosti na Slovenskem. Priznanje je prejela tudi RTV Slovenija in naša radijska sodelavka Mojca Delač.
27. januar je dan spomina na žrtve holokavsta. Večletna morija je med drugo svetovno vojno zdesetkala več tisočletno prisotnost Judov v Evropi. Na območje Italije, denimo, so se priseljevali že v začetku našega štetja. Eno najpomembnejših središč judovstva je v srednjem veku postala Ferrara, toda tudi tamkajšnjo skupnost so po stoletjih mirnega sožitja usodno zaznamovali fašistični rasni zakoni in nacistične morije.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Internet je z vsemi napravami, ki so nanj povezane, zelo kompleksno okolje, zato je težko določiti njegov vpliv na okolje. Že leta 2008 pa je presegel izpuste letalske industrije. Čeprav se nam zdi neviden, ker komunikacija poteka brezžično in prek podatkovnih oblakov, gre v resnici za zelo fizično infrastrukturo kablov in stavb. Vsako poslano sporočilo, objava na družabnem omrežju ali brskanje po spletu pa temelji na kopiranju, obdelavi in hranjenju podatkov. Teh bo s 5G omrežjem še bistveno več. Poleg vprašanja varovanja zasebnosti je tako, ko govorimo o razvoju novih tehnologij, vse pomembnejše tudi vprašanje varovanje okolja. Prispevek je pripravila Urška Henigman.
Na Ljubljanskem gradu so sinoči podelil državna priznanja za najpomembnejše dosežke v ljubiteljski kulturi za leto 2019. Zlato plaketo JSKD za življenjsko delo je prejel Franci Pivec iz Maribora, ki je s svojim ustvarjalnim, mentorskim in organizacijskim delom ena bolj prepoznavnih osebnosti v slovenskem kulturnem prostoru.
Devetošolci in njihovi starši že lahko prebirajo razpis za vpis v srednješolske programe za novo šolsko leto. Ta ne prinaša novosti v izbirnem in vpisnem postopku. Je pa ministrstvo za izobraževanje na tri srednje šole razmestilo nove programe. Več Nataša Lang in njena sogovornica iz ministrstva za izobraževanje Mateja Gornik Mrvar.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Mestna občina Ljubljana sta nedavno sklenila pismo o nameri, katerega cilj je urediti neurejeno pravno stanje nepremičnin, pri katerih sta ministrstvo in občina solastnika. Med temi nepremičninami so tudi Križanke, ki jih je prenovil arhitekt Jože Plečnik. Šolsko ministrstvo namerava na ljubljansko občino prenesti del Križank, ki ga zdaj uporablja srednja oblikovna šola. Šoli grozi, da bo ostala brez strehe nad glavo. Podrobneje dr. Mitja Blaganje generalni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter ravnatelj Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana Gregor Markelj v pogovoru z Markom Rozmanom.
O uporabi geotermalne vode v Pomurju in težavah pri tem
V času, ko zaradi podnebnih sprememb in tudi omejenosti virov fosilnih goriv, vse bolj govorimo o nujnosti prehoda na rabo obnovljivih virov energije, nam je zagotovo lahko za vzor Islandija. Ta mala severnoevropska otoška država vsem svojim potrebam po energiji, z izjemo transporta, zadosti z obnovljivimi viri. Od tega četrtino z rabo geotermalne energije. Posledično se 9 od 10 islandskih domov ogreva s toplo/vročo vodo. Kdaj in zakaj so se odločili za prehod s fosilnih na obnovljive vire energije, kakšne težave so imeli pri tem ter ali so že dosegli optimum, so vprašanja, ki jih je Andreja Gradišar naslovila na generalnega direktorja Orkustofnuna, islandske nacionalne energetske agencije, dr. Gudnija A. Johannessona. Dr. Johannesson je tudi koordinator Geotermike, projekta, s katerim EU spodbuja rabo geotermalne energije v državah članicah, in predsedujoči enemu od programov Združenih narodov, namenjenemu potencialom geotermalne energije.
Naša terenska ekipa je danes v Prekmurju, kjer ugotavlja, za kaj vse lahko uporabljamo geotermalno vodo. In če pri nas močno prednjači uporaba v zdraviliščih, so drugod po svetu, pa tudi nam sosednje države, že razvile tudi druge oblike uporabe. S pomočjo dopisnikov gremo v Avstrijo, Italijo in na Hrvaško.
Ta teden obeležujemo boj proti raku na materničnem vratu. Slovenija se uvršča v med države z najnižjo pojavnostjo te bolezni, strokovnjakinje in strokovnjaki pa pozivajo k še večji osveščenosti, saj so prepričani, da so lahko rezultati preventivnih ukrepov še boljši.
Geotermalna energija je obnovljivi vir energije, s katerim pa moramo ravnati previdno, da ga lahko uporabljamo. Da bomo lažje razumeli, od kod geotermalna energija, koliko jo je na svetu, zakaj jo v Sloveniji izrabljamo predvsem na severovzhodu in tudi jugovzhodu ter kakšne so prednosti in slabosti njene rabe, se je Andreja Gradišar odpravila na Geološki zavod Slovenije k dr. Nini Rman.
Kakšen virus se pravzaprav širi po Kitajski? Kako nevaren je za ljudi? Kot boste lahko slišali v pogovoru, je v tem trenutku virus, ki povzroča gripo, veliko bolj nevaren za Slovence in Slovenke kot pa nov korona virus, ki se širi po Aziji. Sogovornica Urške Valjavec je doktorica Tatjana Frelih, specialistka za epidemiologijo z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Neveljaven email naslov