Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Ljubljani je danes potekala mednarodna konferenca, posvečena spodbujanju prehoda v krožno gospodarstvo. Trenutni razvojni model, ki temelji na izkoriščanju naravnih virov, razsipavanjem z energijo in proizvodnji odpadkov, je namreč potrebno kar najhitreje zamenjati z družbeno, okoljsko in tudi ekonomsko bolj vzdržnim modelom, kakršnega predstavlja krožno gospodarstvo. Da v praksi ne gre za nekaj čisto novega, dokazuje kar nekaj uspešnih slovenskih podjetij, ki so svoje izkušnje iz prakse predstavili na konferenci. Poleg primerov dobrih praks je bil osrednji gost konference Janez Potočnik, nekdanji evropski komisar za okolje, ki danes aktivno spodbuja idejo krožnega gospodarstva.
Foto: Societalpunctro
Na najrazličnejših področjih postaja vse bolj jasno, da model razvoja, kot ga poznamo, model, ki temelji na intenzivnem izčrpavanju naravnih virov, degradaciji okolja in vse večjem poseganju v prostor, ne ponuja obetavne prihodnosti. Podnebne spremembe, vremenski ekstremi, težave z zagotavljanjem zadostnih količin pitne vode, pa tudi vse bolj omejeni viri številih surovin pričajo o tem, da bo potrebno temeljito razmisliti o tem, kakšno pot bi bilo potrebno izbrati, če nočemo le čakati na to, da se bo netrajnostno zastavljen sistem sesul sam vase. V zadnjem času vse bolj v ospredje prihaja vizija krožnega gospodarstva, v katerem obetavno pot za prehod v bolj trajnostno zastavljen model razvoja vidi tudi Evropska unija. Ekonomski model prihodnosti naj bi temeljil na konceptu krožnega gospodarstva, ki bi v svoji razviti obliki prav na vsaki stopnji proizvodnje, pridelave, rabe in ponovne uporabe, maksimalno omejil število odpadkov, optimiziral uporabo surovin in energije ter recikliral prav vse, kar je le mogoče ponovno uporabiti. Spodbujanju prehoda v krožno gospodarstvo v Sloveniji je namenjena tudi mednarodna konferenca, ki pravkar poteka v Ljubljani. Na njej bodo predstavili prednosti, ki jih krožno gospodarstvo prinaša tako okolju in družbi kot tudi samemu gospodarstvu, svoje izkušnje in vizije pa bodo dodali tudi predstavniki podjetij. Tudi pri nas namreč obstajajo podjetja, ki so v krožnem gospodarskem modelu že odkrila priložnost zase.
Kaj je skupna točka recikliranega najlona, razvijanja programske opreme za vodenje kmetij ter e-mobilnosti in skupnostne rabe avtomobilov? Povsod gre za poslovne modele, ki vsak na svoj način vstopajo v zgodbo krožnega gospodarstva. Kako je torej v konkretni praksi slovenskih podjetij videti krožno gospodarstvo?
Danes je v Ljubljani potekala mednarodna konferenca, posvečena spodbujanju prehoda v krožno gospodarstvo. Trenutni razvojni model, ki temelji na izkoriščanju naravnih virov, razsipavanjem z energijo in proizvodnji odpadkov, je namreč potrebno kar najhitreje zamenjati z družbeno, okoljsko in tudi ekonomsko bolj vzdržnim modelom, kakršnega predstavlja krožno gospodarstvo. Osrednji gost konference je bil Janez Potočnik, nekdanji evropski komisar za okolje, ki danes aktivno spodbuja idejo krožnega gospodarstva.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Ljubljani je danes potekala mednarodna konferenca, posvečena spodbujanju prehoda v krožno gospodarstvo. Trenutni razvojni model, ki temelji na izkoriščanju naravnih virov, razsipavanjem z energijo in proizvodnji odpadkov, je namreč potrebno kar najhitreje zamenjati z družbeno, okoljsko in tudi ekonomsko bolj vzdržnim modelom, kakršnega predstavlja krožno gospodarstvo. Da v praksi ne gre za nekaj čisto novega, dokazuje kar nekaj uspešnih slovenskih podjetij, ki so svoje izkušnje iz prakse predstavili na konferenci. Poleg primerov dobrih praks je bil osrednji gost konference Janez Potočnik, nekdanji evropski komisar za okolje, ki danes aktivno spodbuja idejo krožnega gospodarstva.
Foto: Societalpunctro
Na najrazličnejših področjih postaja vse bolj jasno, da model razvoja, kot ga poznamo, model, ki temelji na intenzivnem izčrpavanju naravnih virov, degradaciji okolja in vse večjem poseganju v prostor, ne ponuja obetavne prihodnosti. Podnebne spremembe, vremenski ekstremi, težave z zagotavljanjem zadostnih količin pitne vode, pa tudi vse bolj omejeni viri številih surovin pričajo o tem, da bo potrebno temeljito razmisliti o tem, kakšno pot bi bilo potrebno izbrati, če nočemo le čakati na to, da se bo netrajnostno zastavljen sistem sesul sam vase. V zadnjem času vse bolj v ospredje prihaja vizija krožnega gospodarstva, v katerem obetavno pot za prehod v bolj trajnostno zastavljen model razvoja vidi tudi Evropska unija. Ekonomski model prihodnosti naj bi temeljil na konceptu krožnega gospodarstva, ki bi v svoji razviti obliki prav na vsaki stopnji proizvodnje, pridelave, rabe in ponovne uporabe, maksimalno omejil število odpadkov, optimiziral uporabo surovin in energije ter recikliral prav vse, kar je le mogoče ponovno uporabiti. Spodbujanju prehoda v krožno gospodarstvo v Sloveniji je namenjena tudi mednarodna konferenca, ki pravkar poteka v Ljubljani. Na njej bodo predstavili prednosti, ki jih krožno gospodarstvo prinaša tako okolju in družbi kot tudi samemu gospodarstvu, svoje izkušnje in vizije pa bodo dodali tudi predstavniki podjetij. Tudi pri nas namreč obstajajo podjetja, ki so v krožnem gospodarskem modelu že odkrila priložnost zase.
Kaj je skupna točka recikliranega najlona, razvijanja programske opreme za vodenje kmetij ter e-mobilnosti in skupnostne rabe avtomobilov? Povsod gre za poslovne modele, ki vsak na svoj način vstopajo v zgodbo krožnega gospodarstva. Kako je torej v konkretni praksi slovenskih podjetij videti krožno gospodarstvo?
Danes je v Ljubljani potekala mednarodna konferenca, posvečena spodbujanju prehoda v krožno gospodarstvo. Trenutni razvojni model, ki temelji na izkoriščanju naravnih virov, razsipavanjem z energijo in proizvodnji odpadkov, je namreč potrebno kar najhitreje zamenjati z družbeno, okoljsko in tudi ekonomsko bolj vzdržnim modelom, kakršnega predstavlja krožno gospodarstvo. Osrednji gost konference je bil Janez Potočnik, nekdanji evropski komisar za okolje, ki danes aktivno spodbuja idejo krožnega gospodarstva.
Mnogi bi radi pomagali ljudem, ki so se znašli v stiski zaradi neurij in poplav. Pojavljajo se tudi pozivi k neposrednemu nakazovanju denarja na njihove transakcijske račune. A humanitarne organizacije imajo v zvezi s tem pomisleke. Sredstva za pomoč je mogoče nakazati tudi s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo UJMA5 oz. UJMA10 (Rdeči križ Slovenije), KARITAS5 oz. KARITAS10 (Slovenska karitas) ali ENOSRCE5 (Zveza prijateljev mladine Slovenije) na številko 1919.
Iz Posavja danes vendarle prinašamo dobre novice, saj se stanje počasi normalizira, zmanjšal se je pretok Save in vode se počasi umikajo v struge. Z nami je bil dopisnik Jože Žura, ki nam je postregel z najnovejšimi podatki.
Strokovnjaki zaradi razmočenosti tal opozarjajo na veliko nevarnost zemeljskih plazov, marsikoga skrbi, pogleduje v breg nad sabo oziroma nad svojo hišo, zato je Jolanda Lebar poklicala Geološki zavod Slovenije, govorila je z doktorico Tino Peternel.
Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Neveljaven email naslov