Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vladni obisk Ljubljane
Vlada se danes mudi na obisku v Ljubljani oziroma Ljubljanski urbani regiji. To je prvi tak obisk od sprejetja zakona o glavnem mestu. Ob tej priložnosti bosta obe strani podpisali tudi dogovor o sodelovanju.
Gre za prvi tovrstni obisk od sprejetja zakona leta 2004. V njem so takrat zapisali, da imata obe strani, torej vlada in glavno mesto, pravico pozivati druga drugo k sodelovanju pri pripravi prostorskih aktov, ko menita, da je takšno sodelovanje potrebno.
Predstavniki vlade in lokalnih skupnosti se bodo danes in jutri podrobneje seznanili z reševanjem prometnih zamaškov na Škofljici, Brezovici ali z traso ceste mimo Trzina, ki bo zbližala Gorenjsko in Štajersko, pa s protipoplavnimi ukrepi, ki jih Ljubljana ne more učinkovito izvesti brez pomoči države. Predsednik vlade Miro Cerar in župan Zoran Janković sta včeraj popoldne podpisala dogovor, oziroma pismo o nameri, ki je za obe strani zavezujoč dokument. Prispevek, ki ga je pred podpisom pripravil Marjan Vešligaj, lahko poslušate v zgornjem predvajalniku.
V prispevku Radijskega dnevnika pa je bilo znano tudi več o vsebini podpisanega dogovora.
Vlada se po včerajšnjem obisku v Ljubljani danes mudi na obisku v osrednjeslovenski regiji, kjer se je med drugim seznanila z največjimi težavami. Gre za urbano regijo, kjer se število prebivalcev hitro povečuje – tako zaradi priseljevanja kot tudi naravnega prirastka. Infrastruktura v teh občinah pa je po večini še vedno vaška in ne zadostuje zdajšnjim potrebam.
Ministrica za zdravje v Zdravstvenem domu Ljubljana
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je v okviru vladnega obiska v osrednjeslovenski regiji danes obiskala Zdravstveni dom Ljubljana. Tam so jo med drugim seznanili z odprtimi vprašanji, problemi in nalogami, ob tej priložnosti pa podpisali tudi pismo o načrtih glede prenosa izvajanja nujne medicinske pomoči z Zdravstvenega doma Ljubljana na Klinični center. Gre za formalnost, ki je določena v skladu z zakonodajo o nujni medicinski pomoči. V okviru tega dogovora bo po končani gradnji ljubljanske urgence z zdravstvenega doma Ljubljana na Klinični center prešlo dva milijona in pol letnega prihodka in 51 zaposlenih, približno polovico zdravnikov in polovico sester. In kdaj bo to? Prispevek je pripravila Snežana Ilijaš.
Predsednik vlade Miro Cerar je v okviru regijskega obiska vlade v osrednjeslovenski regiji obiskal tudi mladinski tehnološko-raziskovalni center Zavod 404, kjer je preizkusil njihov 3-kolesnik, izjav za medije pa tokrat ni podal.
Kako zgleda Cerar na 3-kolesniku? Takole: #brumbrum pic.twitter.com/BWpnW14XBo
— Tina Lamovsek (@TinaLamovsek) May 10, 2016
Dogajanja z drugih področij boste izvedeli v nadaljevanju današnjega dne in v naših informativnih oddajah.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vladni obisk Ljubljane
Vlada se danes mudi na obisku v Ljubljani oziroma Ljubljanski urbani regiji. To je prvi tak obisk od sprejetja zakona o glavnem mestu. Ob tej priložnosti bosta obe strani podpisali tudi dogovor o sodelovanju.
Gre za prvi tovrstni obisk od sprejetja zakona leta 2004. V njem so takrat zapisali, da imata obe strani, torej vlada in glavno mesto, pravico pozivati druga drugo k sodelovanju pri pripravi prostorskih aktov, ko menita, da je takšno sodelovanje potrebno.
Predstavniki vlade in lokalnih skupnosti se bodo danes in jutri podrobneje seznanili z reševanjem prometnih zamaškov na Škofljici, Brezovici ali z traso ceste mimo Trzina, ki bo zbližala Gorenjsko in Štajersko, pa s protipoplavnimi ukrepi, ki jih Ljubljana ne more učinkovito izvesti brez pomoči države. Predsednik vlade Miro Cerar in župan Zoran Janković sta včeraj popoldne podpisala dogovor, oziroma pismo o nameri, ki je za obe strani zavezujoč dokument. Prispevek, ki ga je pred podpisom pripravil Marjan Vešligaj, lahko poslušate v zgornjem predvajalniku.
V prispevku Radijskega dnevnika pa je bilo znano tudi več o vsebini podpisanega dogovora.
Vlada se po včerajšnjem obisku v Ljubljani danes mudi na obisku v osrednjeslovenski regiji, kjer se je med drugim seznanila z največjimi težavami. Gre za urbano regijo, kjer se število prebivalcev hitro povečuje – tako zaradi priseljevanja kot tudi naravnega prirastka. Infrastruktura v teh občinah pa je po večini še vedno vaška in ne zadostuje zdajšnjim potrebam.
Ministrica za zdravje v Zdravstvenem domu Ljubljana
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je v okviru vladnega obiska v osrednjeslovenski regiji danes obiskala Zdravstveni dom Ljubljana. Tam so jo med drugim seznanili z odprtimi vprašanji, problemi in nalogami, ob tej priložnosti pa podpisali tudi pismo o načrtih glede prenosa izvajanja nujne medicinske pomoči z Zdravstvenega doma Ljubljana na Klinični center. Gre za formalnost, ki je določena v skladu z zakonodajo o nujni medicinski pomoči. V okviru tega dogovora bo po končani gradnji ljubljanske urgence z zdravstvenega doma Ljubljana na Klinični center prešlo dva milijona in pol letnega prihodka in 51 zaposlenih, približno polovico zdravnikov in polovico sester. In kdaj bo to? Prispevek je pripravila Snežana Ilijaš.
Predsednik vlade Miro Cerar je v okviru regijskega obiska vlade v osrednjeslovenski regiji obiskal tudi mladinski tehnološko-raziskovalni center Zavod 404, kjer je preizkusil njihov 3-kolesnik, izjav za medije pa tokrat ni podal.
Kako zgleda Cerar na 3-kolesniku? Takole: #brumbrum pic.twitter.com/BWpnW14XBo
— Tina Lamovsek (@TinaLamovsek) May 10, 2016
Dogajanja z drugih področij boste izvedeli v nadaljevanju današnjega dne in v naših informativnih oddajah.
Čeprav je že november, ni ne duha ne sluha o debelih plaščih, rokavicah, kapah in toplih šalih. Nekaterim to ustreza, drugim spet ne. V topel november se bomo zbujali vsaj še en teden. Odstopanje od povprečja žal ni nič novega, saj opozorila o podnebnih spremembah in nujnih prilagoditvah poslušamo že 3 desetletja. Trenutne previsoke temperature seveda vplivajo na podaljšano vegetacijo in aktivnost žuželk, mnoge med njimi spadajo med invazivne vrste.
Pametni mobilni telefon je najpomembnejša naprava za dostop do spleta, tako kaže raziskava Medijska potrošnja 2018. Več kot 70% ljudi ob gledanju televizije pregleduje elektronsko pošto, brska po družbenih omrežjih in drugih spletnih platformah, radio poslušamo predvsem v avtomobilu.
Že dobro desetletje obstaja platforma, ki je še posebej v zadnjih letih spremenila možnost prenočevanja popotnikov – govorimo namreč o Airbnbju. Tega so tisti, ki včasih iščejo cenejšo prenočitev, pri čemer z informacijami na pomoč priskočijo lokalni prebivalci, vzljubili, drugi pa imajo pomisleke. Nekatere države tako skušajo omejiti delovanje Airbnbja, pritožujejo se tudi domačini, ker dajejo lastniki prednost kratkoročnemu tipu najemanja, ki prinaša več denarja kot dolgoročni. In če je pri nas v preteklosti marsikdo oddajal na črno, je Finančna uprava z lanskim letom temu naredila konec, ko je začela poostreno nadzirati.
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je predsedniku republike Borutu Pahorju dopoldne predal poročilo za leto 2017. Kje se pri nas pojavlja največ diskriminacije, kaj prinašajo domoljubne pravljice in zakaj institucije zagovornika enakosti prebivalci tudi po dveh letih delovanja večinoma še vedno ne poznajo - o vsem tem se je z Miho Lobnikom pogovarjala Urška Ivanovič.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenija se skuša vse bolj uveljavljati tudi na gastronomskem področju. Kot je znano, si sodobni gurmani, ki jim s tujko pravimo foodieji, kot glavni motiv za potovanje omislijo ravno kulinariko. Pri nas si take ljudi želijo privabiti tudi z izdajo mednarodno priznanega gastronomskega vodnika Gault-Millau, ki bo kmalu izšel v slovenščini. Več Tina Lamovšek.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Hrvaška poslanka stranke Most, ki je pred polno saborsko dvorano spregovorila o nehumanih razmerah v splitski porodnišnici, je v samo dveh dneh sprožila gibanje žensk s podobnimi travmatičnimi izkušnjami. Te so na Ministrstvo za zdravje odnesle več kot 400 zgodb in dosegle obljubo po poostrenemu inšpekcijskemu nadzoru v porodnišnicah. Podobnih akcij so se zdaj sicer brez konkretnih imen oseb in porodnišnic lotili v različnih organizacijah v Bosni in Hercegovini ter v Sloveniji.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrti, takoj za boleznimi srca in ožilja ter rakom. V Evropi zaradi možganske kapi umre 650 tisoč ljudi na leto, pri nas vsako leto prizadene približno 4 tisoč ljudi, kar je več kot 10 dnevno. A kljub visoki umrljivosti in tudi invalidnosti je možganska kap premagljiva. Zlasti ob hitrem prepoznavanju in ukrepanju lahko preprečimo marsikatero smrt in omilimo posledice. In prav to je tudi osrednje sporočilo današnjega svetovnega dneva o možganski kapi. Prispevek Snežane Ilijaš.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob 90-letnici Radia Slovenija smo poslušalce v nedeljskem jutru na Prvem povprašali po njihovih prvih spominih na radio in naš program.
Čeprav so bile, ko gre za begunsko-migrantsko krizo na Balkanu, oči javnosti v preteklih dneh uprte v bosansko-hrvaško mejo, kjer skupine migrantov na mejnem prehodu v bližini Velike Kladuše poskušajo priti na hrvaško stran, nezakonito prestopanje mej, odsotnost širših rešitev in slabo sodelovanje držav še vedno pesti tudi Srbijo. Tam je samo v organiziranih centrih okoli 3500 ljudi, še med 500 in 1000 pa vzdolž meje z Madžarsko in predvsem Hrvaško. Srbija je za večino le ena od postaj, Bosna in Hercegovina, kamor zdaj množično odhajajo, pa eno zadnjih upanj, da jim bo uspelo naprej.
Na Vodnikovi domačiji v Šiški v Ljubljani so včeraj uradno odprli sobo za pisanje. Pripravili so skupen prostor, ki bo na voljo vsem, ki za pisanje besedil potrebujejo miren kotiček in računalnik. Za delno prenovo prostora in izvajanje enoletnega podpornega programa s področja pisanja, ki zajema delavnice, mentorski program in predstavitvene dogodke udeležencev programa, je regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije pridobila denar v okviru evropskega projekta Forget Heritage. V prvem letu delovanja sobe za pisanje je program namenjen mladim od 15. do 29. leta, sobo lahko uporabljajo brezplačno.
Danes je praznik, Dan suverenosti, s katerim obeležujemo enega ključnih dogodkov v procesu osamosvojitve Slovenije, dan, ko je po osamosvojitveni vojni zadnji vojak Jugoslovanske ljudske armade zapustil slovensko ozemlje v noči s 25. na 26. oktober. Je državni praznik, vendar ne dela prost dan v Sloveniji. Na ljubljanskih ulicah smo preverili, če naključni mimoidoči sploh vedo kateri praznik je danes. Praznik dan suverenosti je uvedla vlada Republike Slovenije 9. marca 2015, danes ga torej praznujemo tretjič. Marko Rozman se je o pomenu prazniku in pojmu suverenosti pogovarjal z Ladislavom Lipičem, predsednikom zveze veteranov vojne za Slovenijo.
Neveljaven email naslov