Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Povezovanje izobraževanja in gospodarstva daje dobre rezultate. S povezovanjem pridobivajo eni in drugi pa tudi družba kot celota. Da bi bila ta vez vedno boljša in učinkovitejša si prizadevajo tudi na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje, ki je letos že drugič zapored organizirala konferenco TRiii, namenjeno spodbujanju inovativnosti v srednjem tehniškem izobraževanju in povezovanju z gospodarstvom ter doseganju skupnih sinergij. Da je ideja dobra potrjuje tudi letošnja še večja udeležba srednjih šol iz vse Slovenije, večje število projektov, za katere prihajajo spodbude tudi že iz gospodarstva. Karmen Štrancar Rajevec.
Povezovanje izobraževanja in gospodarstva daje dobre rezultate. S povezovanjem pridobivajo eni in drugi pa tudi družba kot celota. Da bi bila ta vez vedno boljša in učinkovitejša si prizadevajo tudi na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje, ki je letos že drugič zapored organizirala konferenco TRiii, namenjeno spodbujanju inovativnosti v srednjem tehniškem izobraževanju in povezovanju z gospodarstvom ter doseganju skupnih sinergij. Da je ideja dobra potrjuje tudi letošnja še večja udeležba srednjih šol iz vse Slovenije, večje število projektov, za katere prihajajo spodbude tudi že iz gospodarstva. Karmen Štrancar Rajevec
Mladi predstavljajo pomemben potencial, ki lahko bistveno pripomore k tehnološkemu razvoju. In zagotovo je veliko priznanje mladim, če so njihove ideje uresničene in tako pokažejo svoje znanje in kreativnost.
Sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami in gospodarstvom daje možnost za utrjevanje že utečenih poti, kot so opravljanje prakse v gospodarskih družbah. Vse bolj pa se odpirajo nove možnosti tudi za naprej. Trboveljska šola pa tudi že konkretno sodeluje z posameznimi družbami, spodbude za sodelovanje pa vse bolj prihajajo tudi iz gospodarstva.
Dijaška inovativnost je pomemben potencial, ki z uresničitvijo v realnem okolju pomembno prispeva k tehnološkemu razvoju in tudi povečuje konkurenčnosti podjetij. Skratka s sodelovanjem izobraževanja in gospodarstva pridobivamo vsi. Konference se je udeležila tudi Karmen Štrancar Rajevec, njen prispevek lahko poslušate v zgornjem predvajalniku.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Povezovanje izobraževanja in gospodarstva daje dobre rezultate. S povezovanjem pridobivajo eni in drugi pa tudi družba kot celota. Da bi bila ta vez vedno boljša in učinkovitejša si prizadevajo tudi na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje, ki je letos že drugič zapored organizirala konferenco TRiii, namenjeno spodbujanju inovativnosti v srednjem tehniškem izobraževanju in povezovanju z gospodarstvom ter doseganju skupnih sinergij. Da je ideja dobra potrjuje tudi letošnja še večja udeležba srednjih šol iz vse Slovenije, večje število projektov, za katere prihajajo spodbude tudi že iz gospodarstva. Karmen Štrancar Rajevec.
Povezovanje izobraževanja in gospodarstva daje dobre rezultate. S povezovanjem pridobivajo eni in drugi pa tudi družba kot celota. Da bi bila ta vez vedno boljša in učinkovitejša si prizadevajo tudi na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje, ki je letos že drugič zapored organizirala konferenco TRiii, namenjeno spodbujanju inovativnosti v srednjem tehniškem izobraževanju in povezovanju z gospodarstvom ter doseganju skupnih sinergij. Da je ideja dobra potrjuje tudi letošnja še večja udeležba srednjih šol iz vse Slovenije, večje število projektov, za katere prihajajo spodbude tudi že iz gospodarstva. Karmen Štrancar Rajevec
Mladi predstavljajo pomemben potencial, ki lahko bistveno pripomore k tehnološkemu razvoju. In zagotovo je veliko priznanje mladim, če so njihove ideje uresničene in tako pokažejo svoje znanje in kreativnost.
Sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami in gospodarstvom daje možnost za utrjevanje že utečenih poti, kot so opravljanje prakse v gospodarskih družbah. Vse bolj pa se odpirajo nove možnosti tudi za naprej. Trboveljska šola pa tudi že konkretno sodeluje z posameznimi družbami, spodbude za sodelovanje pa vse bolj prihajajo tudi iz gospodarstva.
Dijaška inovativnost je pomemben potencial, ki z uresničitvijo v realnem okolju pomembno prispeva k tehnološkemu razvoju in tudi povečuje konkurenčnosti podjetij. Skratka s sodelovanjem izobraževanja in gospodarstva pridobivamo vsi. Konference se je udeležila tudi Karmen Štrancar Rajevec, njen prispevek lahko poslušate v zgornjem predvajalniku.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kako v času, ko je naša pozornost vse bolj razpršena in ko je zaradi preobilja informacij, ki so nam na voljo, vedno teže presojati, katere so pomembne in pozornosti vredne ter kako spodbuditi javnost, da se angažira za določen družbeno koristen politični cilj? Z Matom Žgajnerjem, enim od programskih razvijalcev Inštituta Danesjenovdan, kjer so v sodelovanju z Društvom za zaščito živali Ljubljana pripravili odmevno peticijo za ukinitev baterijske reje kokoši. Najprej, pravi Žgajner, se je treba sprijazniti s tem, so se načini sledenja medijskim vsebinam z razmahom interneta bistveno spremenili.
Slovenija je imela po letih primanjkljajev lani prvič javnofinančni presežek. Sicer skromen, vendar je dosežen leto pred načrtom. To je presenečenje tudi za finančno ministrico Matejo Vraničar Erman. Z njo se pogovarja Zdenka Bakalar.
Predlog zakona za pretvorbo posojil, vezanih na švicarski frank v evro, je za zdaj ostal pred vrati parlamenta. Ne glede na to, je razkol med posojilojemalci, ki so zaradi nenadnega dviga tečaja utrpeli finančno škodo in bankirji, ki ponavljajo, da takšnega drastičnega zvišanja franka niso mogli predvideti, še vedno povsem živ. Prispeveke Urške Jereb.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Izšel je Ribiški slovar uglednega jezikoslovca in ribiča prof. dr. Toma Korošca.
Čez teden dni bodo učenci tretjega razreda na 110 osnovnih šolah prostovoljno poskusno pisali nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine, nato pa 10. aprila še iz matematike. Zunanje standardizirano preverjanje znanja tretješolcev je pred več kot desetletjem ob nasprotovanju večjega dela strokovne javnosti ukinil takratni minister za izobraževanje Milan Zver. Zdajšnja vodilna ekipa na omenjenem ministrstvu pa ga vrača nazaj v tretji razred, za učence 6. in 9. razreda pa je pisanje teh testov že več let obvezno.
Slovenija se za zdaj ni odločila za izgon ruskih diplomatov. Kot je včeraj povedal zunanji minister Karl Erjavec, je treba najprej ugotoviti, kakšno je pravo ozadje zastrupitve agenta Skripala. Vlada naj bi o ukrepih razpravljala jutri, predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Jožef Horvat pa je napovedal, da bo za prihodnji teden na to temo sklical sejo odbora. Kot je pojasnil, namreč Slovenija ta čas nima vlade s polnimi pooblastili, po zakonu o zunanjih zadevah pa zunanjo politiko usmerja državni zbor. O tem, kaj pomeni izgon in ali bi se morala za ta korak odločiti tudi Slovenija, se je Špela Novak pogovarjala s politologom doktorjem Boštjanom Udovičem, obramboslovcem doktorjem Klemenom Grošljem in komentatorjem časnika Delo Janezom Markešem.
Neskončna gospodarska rast na planetu, ki ima omejeno količino surovin, ni mogoča. Vsaj ne v zdajšnjem ekonomsko gospodarskem modelu. Danes proizvedemo mnogo več odpadkov, kot izdelkov, in za to porabimo ogromno energije. Škodljive posledice so vidne vsepovsod. V zadnjih letih se kot alternativni model vse bolj izpostavlja krožno gospodarstvo. V idealni končni različici krožno gospodarstvo ne bi več potrebovalo primarnih surovin, niti ne bi več proizvajalo smeti. Vsi izdelki in njihovi sestavni deli bi bili namreč že zasnovani z mislijo na ponovno rabo in predelavo. Toda za uspeh krožnega gospodarstva so nujne tudi globoke spremembe tako v proizvodnih kot v potrošniških vzorcih. Tem izzivom se je posvetila konferenca z naslovom Trajnostno oblikovanje za prehod v krožno gospodarstvo, ki sta ga v okviru projekta Retrace pripravila vladna Služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in Center za kreativnost Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.
Na današnji mednarodni konferenci Voditelj prihodnosti, ustvarjalec zavzetih zaposlenih na Brdu pri Kranju, so govorili o tem, kako se bodo morali na spremembe na trgu dela pripraviti delodajalci. Kakšne vrednote torej mora imeti dober vodja prihodnosti? Če bodo podjetja želela ostati konkurenčna, bodo morala spremeniti način vodenja in razmišljanja.
Na Brdu pri Kranju je potekal 19. posvet delodajalcev v organizaciji Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije. Delodajalci malega gospodarstva razočarani nad vlado, ki odhaja. Izboljšala se je slika zaposlovanja mladih do 29 let, porazen pa je pogled na zaposlitve starejših.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Danes mineva natanko 15 let od referenduma, na katerem je so se volivci odločali o članstvu Slovenije v Evropski uniji in Severnoatlantskem zavezništvu. Pridružitev Uniji je dobila skoraj 90-odstotno podporo, nekaj več kot 66 odstotkov tistih, ki so se udeležili referenduma, se je izreklo za članstvo v Natu. Če si je Slovenija v tem času pridobila status neproblematične države, pa bo morala za tak ugled v Natovem okviru storiti več, zlasti ko gre za poviševanje obrambnega proračuna. Luka Robida se je o desetletju in pol Slovenije na evropski poti pogovarjal z nekdanjim ministrom za evropske zadeve in dvakratnim evropskim komisarjem doktorjem Janezom Potočnikom.
V tem tednu je na obisku v Sloveniji prof. dr. F. Duncan Haldane, Nobelov nagrajenec za fiziko leta 2016, ki ima po mamini strani slovenske korenine. Ljudmila Renko je bila doma v Borovljah na Koroškem, kjer je med drugo svetovno vojno spoznala vojaškega zdravnika iz Velike Britanije, s katerim se je nato preselila v London, kjer se je Prof. Haldane rodil leta 1951. Znanstveno-raziskovalna pot je izjemnega znanstvenika, teoretskega fizika, nato vodila v tujino, že vrsto let živi v Združenih državah Amerike, kjer je profesor na Univerzi Princeton. Med pestrim urnikom tokratnega obiska Slovenije si je vzel čas tudi za našo oddajo in spregovoril o svojih koreninah, spominih na otroštvo, odraščanju, mami, ki nikoli ni pozabila, od kod prihaja, in seveda o znanosti in znanstvenem raziskovanju. Pred radijski mikrofon ga je povabila Mojca Delač.
V Ljubljani poteka prva mednarodna konferenca, namenjena krepitvi sodelovanja Slovenije z državami Latinske Amerike in Karibov.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Dr. Gregor Petrič o aferi Cambridge Analytica in zlorabi osebnih podatkov za namene politične propagande.
Neveljaven email naslov