Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Finančniki so zbrani v Portorožu na 33. Finančni konferenci z naslovom NOVI BANČNI IN FINANČNI ČASI. Novi časi pomeni, da se navajamo na zelo nizke donose, nizke obrestne mere na privarčevana sredstva. Saj veste, v banki za svoj depozit praktično niste več nagrajeni. Podobno je, če vložite v obveznice, tudi delnice niso nujno donosna naložba. Denar praktično nima več vrednosti, natisnjenega je dovolj. Težava je, da ne pride do projektov, ki bi ga res potrebovali in pošteno obrnili. Sredstva tako rekoč ne pridejo do tistih, ki bi jih oplemenitili. Kam to vodi? Dva izvrstna tuja govornika, tuja svetovalca in finančnika, sta podala diagnozo nove ekonomske realnosti. Iz Portoroža poroča Maja Derčar.
Finančniki so zbrani v Portorožu na 33. Finančni konferenci z naslovom NOVI BANČNI IN FINANČNI ČASI. Novi časi pomeni, da se navajamo na zelo nizke donose, nizke obrestne mere na privarčevana sredstva. Saj veste, v banki za svoj depozit praktično niste več nagrajeni. Podobno je, če vložite v obveznice, tudi delnice niso nujno donosna naložba. Denar praktično nima več vrednosti, natisnjenega je dovolj. Težava je, da ne pride do projektov, ki bi ga res potrebovali in pošteno obrnili. Sredstva tako rekoč ne pridejo do tistih, ki bi jih oplemenitili. Kam to vodi? Dva izvrstna tuja govornika, tuja svetovalca in finančnika, sta podala diagnozo nove ekonomske realnosti. Prispevek za 1. program lahko poslušate v zgornjem predvajalniku.
Bolj specifična slovenska realnost pa priteguje pozornost k upravljanju državnega premoženja in napovedani privatizaciji Nove ljubljanske banke. Ob robu konference je predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga, Marko Jazbec razkril nekaj podrobnosti o kadrovskih postopkih v NLB. Več pa v javljanju Maje Derčar v oddajo Dogodki in odmevi.
Danes dopoldne so na finančni konferenci spregovorili o gospodarski kriminaliteti in preprečavnju tveganj oškodovanja gospodarskih družb. Nacionalni preiskovalni urad je v zadnjih petih letih obravnaval med 80 tisoč do 90 tisoč primerov, od tega okrog 12 tisoč s področja gospodarske kriminalitete, mednjo sodijo zloraba položaja, davčne utaje in poslovne goljufije. Ugotovljena škoda v letu 2015 znaša 362 milijonov evrov, v letu 2014 je bila ta številka skoraj dvakrat tolikšna. Darko Majhenič, direktor NPU je dejal: »Storilci so izjemno izobraženi, srednjih let, z veliko ekonomsko močjo, tudi politično močjo in si lahko privoščijo spekter pravne pomoči.« Najbolj regulirana v zadnjih letih je finančna industrija, v njej veljajo tudi strogi kriteriji za imenovanje nadzornikov in uprav, ECB bdi nad sistemsko pomembnimi bankami. Spremembe se obetajo tudi na področju revidiranja subjektov javnega interesa, to je družb, ki kotirajo na borzi, bank in zavarovalnic. Evropska uredba stopi v veljavo 16. junija. Tudi Slovenija pripravlja nov zakon na tem področju. Revizorji bodo odslej o svojem delu morali poročati revizijskim komisijam, pojasnjevati bodo morali odkrite nepravilnosti v izkazih podjetja, njihova odločevalska odgovornost se bo širila. Elena Mahne, forenzična preiskovalka v podjetjih, je kot slovenski problem izpostavila preveč povezana in odvisna nadzorni svet na eni in upravo podjetja na drugi strani: »odločitve poslovodstva so potrjene po želji poslovodstva« namesto da bi vsaka stran presojala neodvisno. Primož Pinoza iz Agencije za trg vrednostnih papirjev pa je dejal, da so v pripravi sistemske spremembe za zaščito žvižgačev, ki so pomembni člen v verigi razkrivanja nepravilnosti, žal pa so za to prevečkrat kaznovani.
4546 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Finančniki so zbrani v Portorožu na 33. Finančni konferenci z naslovom NOVI BANČNI IN FINANČNI ČASI. Novi časi pomeni, da se navajamo na zelo nizke donose, nizke obrestne mere na privarčevana sredstva. Saj veste, v banki za svoj depozit praktično niste več nagrajeni. Podobno je, če vložite v obveznice, tudi delnice niso nujno donosna naložba. Denar praktično nima več vrednosti, natisnjenega je dovolj. Težava je, da ne pride do projektov, ki bi ga res potrebovali in pošteno obrnili. Sredstva tako rekoč ne pridejo do tistih, ki bi jih oplemenitili. Kam to vodi? Dva izvrstna tuja govornika, tuja svetovalca in finančnika, sta podala diagnozo nove ekonomske realnosti. Iz Portoroža poroča Maja Derčar.
Finančniki so zbrani v Portorožu na 33. Finančni konferenci z naslovom NOVI BANČNI IN FINANČNI ČASI. Novi časi pomeni, da se navajamo na zelo nizke donose, nizke obrestne mere na privarčevana sredstva. Saj veste, v banki za svoj depozit praktično niste več nagrajeni. Podobno je, če vložite v obveznice, tudi delnice niso nujno donosna naložba. Denar praktično nima več vrednosti, natisnjenega je dovolj. Težava je, da ne pride do projektov, ki bi ga res potrebovali in pošteno obrnili. Sredstva tako rekoč ne pridejo do tistih, ki bi jih oplemenitili. Kam to vodi? Dva izvrstna tuja govornika, tuja svetovalca in finančnika, sta podala diagnozo nove ekonomske realnosti. Prispevek za 1. program lahko poslušate v zgornjem predvajalniku.
Bolj specifična slovenska realnost pa priteguje pozornost k upravljanju državnega premoženja in napovedani privatizaciji Nove ljubljanske banke. Ob robu konference je predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga, Marko Jazbec razkril nekaj podrobnosti o kadrovskih postopkih v NLB. Več pa v javljanju Maje Derčar v oddajo Dogodki in odmevi.
Danes dopoldne so na finančni konferenci spregovorili o gospodarski kriminaliteti in preprečavnju tveganj oškodovanja gospodarskih družb. Nacionalni preiskovalni urad je v zadnjih petih letih obravnaval med 80 tisoč do 90 tisoč primerov, od tega okrog 12 tisoč s področja gospodarske kriminalitete, mednjo sodijo zloraba položaja, davčne utaje in poslovne goljufije. Ugotovljena škoda v letu 2015 znaša 362 milijonov evrov, v letu 2014 je bila ta številka skoraj dvakrat tolikšna. Darko Majhenič, direktor NPU je dejal: »Storilci so izjemno izobraženi, srednjih let, z veliko ekonomsko močjo, tudi politično močjo in si lahko privoščijo spekter pravne pomoči.« Najbolj regulirana v zadnjih letih je finančna industrija, v njej veljajo tudi strogi kriteriji za imenovanje nadzornikov in uprav, ECB bdi nad sistemsko pomembnimi bankami. Spremembe se obetajo tudi na področju revidiranja subjektov javnega interesa, to je družb, ki kotirajo na borzi, bank in zavarovalnic. Evropska uredba stopi v veljavo 16. junija. Tudi Slovenija pripravlja nov zakon na tem področju. Revizorji bodo odslej o svojem delu morali poročati revizijskim komisijam, pojasnjevati bodo morali odkrite nepravilnosti v izkazih podjetja, njihova odločevalska odgovornost se bo širila. Elena Mahne, forenzična preiskovalka v podjetjih, je kot slovenski problem izpostavila preveč povezana in odvisna nadzorni svet na eni in upravo podjetja na drugi strani: »odločitve poslovodstva so potrjene po želji poslovodstva« namesto da bi vsaka stran presojala neodvisno. Primož Pinoza iz Agencije za trg vrednostnih papirjev pa je dejal, da so v pripravi sistemske spremembe za zaščito žvižgačev, ki so pomembni člen v verigi razkrivanja nepravilnosti, žal pa so za to prevečkrat kaznovani.
Zaradi naraščajočega povpraševanja po konjskem mesu je tudi vse več reje konj za meso. Pri tem se rejskim organizacijam podirajo pravila rejskih programov. Ohlapnost predpisov omogoča zakole pod hruško in izogibanje nadzoru veterinarske in finančne inšpekcije. Potrošniki, ki konjsko meso kupujejo na sivem trgu, zaupajo svojim dobaviteljem, a zavedati se morajo, da z vidika varnosti pri tem ni nobene garancije. Je pa na sivem trgu nakup bistveno cenejši, kar ruši regularni trg in jezi tiste rejce, ki si prizadevajo za razvoj konjereje v smislu čistopasemske reje.
Beograd je že skoraj 2 meseca novoletno okrašen in razsvetljen, stroški mestne novoletne dekoracije so v zadnjih letih s štirih skočili na skoraj 100 milijonov dinarjev. Opozicija mestno oblast obtožuje korupcije, oboji se pripravljajo na lokalne volitve. Srbija je prav danes odprla dve novi poglavji v pogajanjih z EU. Optimisti napovedujejo vstop Srbije v evropsko povezavo leta 2025, pesimisti pa, da se bodo pogajanja o vstopu s takim tempom končala šele leta 2050. Ne samo Ljubljana-Dunaj-Praga, tudi v Beogradu je mojster Jože Plečnik pustil svoje ustvarjalne sledi.
Slovenija ima eno boljših zakonodaj na svetu, toda...
V mestecu Cremona v severni Italiji te dni preizkušajo prototip robotskega poštnega kurirja, ki naj bi postopoma izpodrinil dostavljavce paketov. Gre za tehnološki preboj milanskega podjetja e-Novia, prilagojen zavitim ulicam in neravnim površinam italijanskih mest. Če se eni bojijo, da bomo tako izgubili poklic poštarja, pa drugi poudarjajo, da lahko z novo tehnologijo znatno zmanjšamo onesnaženost. Robotu je na poskusni dan v službi sledil tudi Janko Petrovec. flickr/Iain Croll
Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve genocida in mednarodnem dnevu človekovih pravic se spomnimo, da je eno zelo povezano z drugim. Če se sprva drobne kršitve človekovih pravic stopnjujejo, so sistematične in dolgo trajajo, se v najbolj kruti in sprevrženi obliki lahko končajo tudi kot genocid. Da se to ne bi dogajalo, moramo na zaščito človekovih pravic ves čas opozarjati. Tudi če se v nekem trenutku zdi, da se nam kaj takega ne more zgoditi. foto: flickr/mitchell haindfield
Vrednost bitcoina je danes presegla novo magično mejo 15 tisoč dolarjev. Letošnja rast te kriptovalute je res neverjetna, še januarja ste namreč za en bitcoin morali odšteti manj kot 800 dolarjev. Ali bo vrednost še naraščala in kako varno je vlaganje v bitcoin? Urška Henigman se je o tem pogovarjala s Filipom Dobranićem z inštituta danes je nov dan. foto: flickr/BTC Keychain
V četrtkovem jutru se nam ob 6.50 v živo oglasijo slovenski dopisniki in nas skupaj z zgodbami odpeljejo po različnih krajih Slovenije. Tokrat se je Metka Pirc lotila vprašanja hmeljarstva na Koroškem. Kljub temu, da je v krajih že prava zima, pa so mnogi, zlasti kmetje, z mislijo že pri pomladi.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pogovor z dr. Blanko Vidan-Jeras, vodjo Centra za tipizacijo tkiv in registra Slovenija Donor
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja – Cmepius je letos z nagrado jabolka kakovosti prvič nagradil institucije, ki sodelujejo v programu Erasmus+. Ti projekti pomagajo slovenskim izobraževalnim institucijam, da se v skladu z nacionalnimi smernicami in smernicami EU razvijajo v učeče se skupnosti, zmožne odzivanja na spreminjajoči se svet, in učencem nudijo podporo pri razvijanju kompetenc in naravnanosti, ki jih bodo potrebovali za uspešno življenje in delo v sodobni družbi. Več Tadeja Bizilj.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kot kaže bo sredi januarja stavkal del javnega sektorja. Odločanje o stavki so danes napovedali člani Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki jih vodi Jakob Počivavšek. Gre za 28 sindikatov, ki predstavljajo vse skupine javnega sektorja: državne uprave, kulture, visokega šolstva, zdravstva, gasilce, vojake, veterinarje. Poroča Nataša Lang.
Na svetovni dan boja proti aidsu si lahko nadenete rdečo pentljo in tako izkažete svojo solidarnost in podporo tistim, ki živijo z virusom HIV. Na nacionalnem inštitutu za javno zdravje so letos prepoznali nižje število novih diagnoz okužbe s HIV v primerjavi z lanskim letom. Do vključno 22. novembra je bilo prijavljenih 33 primerov, v celotnem letu 2016 je bilo takih primerov 56. Razlog za zmanjšanje statistike na NIJZ-ju vidijo v kombinirani preventivi, spremembah glede dostopnosti testiranja in kulture testiranja ter takojšnjem zdravljenju oseb z novo diagnozo. Kljub zakonski prepoved se diskriminacija do teh oseb pojavlja, tudi v zdravstvu. Napredek v zdravljenju sicer omogoča osebi, ki je HIV pozitivna, kakovostno življenje, kar vam bo povedal tudi sogovornik Tine Lamovšek, ki je bil pred skoraj dvema letoma diagnosticiran z virusom hiv. Poimensko se ni želel izpostaviti – predvsem zato, ker vsi ne vedo za njegovo stanje, je pa privolil, da njegovega glasu tonsko ne spreminjamo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Predstavniki trgovskih družb in trgovinskega sindikata so s sinoči parafiranim dogovorom končali pogajanja o nedeljskem delovnem času trgovin, danes morajo tako dokument potrditi le še pristojni organi vseh podpisanih strani. Podrobnosti dogovora bodo sicer uradno predstavili jutri, nam je pa na Radiu Slovenija uspelo pridobiti ključne novosti, ki jih določa dogovor.
Neveljaven email naslov