Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Finančniki so zbrani v Portorožu na 33. Finančni konferenci z naslovom NOVI BANČNI IN FINANČNI ČASI. Novi časi pomeni, da se navajamo na zelo nizke donose, nizke obrestne mere na privarčevana sredstva. Saj veste, v banki za svoj depozit praktično niste več nagrajeni. Podobno je, če vložite v obveznice, tudi delnice niso nujno donosna naložba. Denar praktično nima več vrednosti, natisnjenega je dovolj. Težava je, da ne pride do projektov, ki bi ga res potrebovali in pošteno obrnili. Sredstva tako rekoč ne pridejo do tistih, ki bi jih oplemenitili. Kam to vodi? Dva izvrstna tuja govornika, tuja svetovalca in finančnika, sta podala diagnozo nove ekonomske realnosti. Iz Portoroža poroča Maja Derčar.
Finančniki so zbrani v Portorožu na 33. Finančni konferenci z naslovom NOVI BANČNI IN FINANČNI ČASI. Novi časi pomeni, da se navajamo na zelo nizke donose, nizke obrestne mere na privarčevana sredstva. Saj veste, v banki za svoj depozit praktično niste več nagrajeni. Podobno je, če vložite v obveznice, tudi delnice niso nujno donosna naložba. Denar praktično nima več vrednosti, natisnjenega je dovolj. Težava je, da ne pride do projektov, ki bi ga res potrebovali in pošteno obrnili. Sredstva tako rekoč ne pridejo do tistih, ki bi jih oplemenitili. Kam to vodi? Dva izvrstna tuja govornika, tuja svetovalca in finančnika, sta podala diagnozo nove ekonomske realnosti. Prispevek za 1. program lahko poslušate v zgornjem predvajalniku.
Bolj specifična slovenska realnost pa priteguje pozornost k upravljanju državnega premoženja in napovedani privatizaciji Nove ljubljanske banke. Ob robu konference je predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga, Marko Jazbec razkril nekaj podrobnosti o kadrovskih postopkih v NLB. Več pa v javljanju Maje Derčar v oddajo Dogodki in odmevi.
Danes dopoldne so na finančni konferenci spregovorili o gospodarski kriminaliteti in preprečavnju tveganj oškodovanja gospodarskih družb. Nacionalni preiskovalni urad je v zadnjih petih letih obravnaval med 80 tisoč do 90 tisoč primerov, od tega okrog 12 tisoč s področja gospodarske kriminalitete, mednjo sodijo zloraba položaja, davčne utaje in poslovne goljufije. Ugotovljena škoda v letu 2015 znaša 362 milijonov evrov, v letu 2014 je bila ta številka skoraj dvakrat tolikšna. Darko Majhenič, direktor NPU je dejal: »Storilci so izjemno izobraženi, srednjih let, z veliko ekonomsko močjo, tudi politično močjo in si lahko privoščijo spekter pravne pomoči.« Najbolj regulirana v zadnjih letih je finančna industrija, v njej veljajo tudi strogi kriteriji za imenovanje nadzornikov in uprav, ECB bdi nad sistemsko pomembnimi bankami. Spremembe se obetajo tudi na področju revidiranja subjektov javnega interesa, to je družb, ki kotirajo na borzi, bank in zavarovalnic. Evropska uredba stopi v veljavo 16. junija. Tudi Slovenija pripravlja nov zakon na tem področju. Revizorji bodo odslej o svojem delu morali poročati revizijskim komisijam, pojasnjevati bodo morali odkrite nepravilnosti v izkazih podjetja, njihova odločevalska odgovornost se bo širila. Elena Mahne, forenzična preiskovalka v podjetjih, je kot slovenski problem izpostavila preveč povezana in odvisna nadzorni svet na eni in upravo podjetja na drugi strani: »odločitve poslovodstva so potrjene po želji poslovodstva« namesto da bi vsaka stran presojala neodvisno. Primož Pinoza iz Agencije za trg vrednostnih papirjev pa je dejal, da so v pripravi sistemske spremembe za zaščito žvižgačev, ki so pomembni člen v verigi razkrivanja nepravilnosti, žal pa so za to prevečkrat kaznovani.
4546 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Finančniki so zbrani v Portorožu na 33. Finančni konferenci z naslovom NOVI BANČNI IN FINANČNI ČASI. Novi časi pomeni, da se navajamo na zelo nizke donose, nizke obrestne mere na privarčevana sredstva. Saj veste, v banki za svoj depozit praktično niste več nagrajeni. Podobno je, če vložite v obveznice, tudi delnice niso nujno donosna naložba. Denar praktično nima več vrednosti, natisnjenega je dovolj. Težava je, da ne pride do projektov, ki bi ga res potrebovali in pošteno obrnili. Sredstva tako rekoč ne pridejo do tistih, ki bi jih oplemenitili. Kam to vodi? Dva izvrstna tuja govornika, tuja svetovalca in finančnika, sta podala diagnozo nove ekonomske realnosti. Iz Portoroža poroča Maja Derčar.
Finančniki so zbrani v Portorožu na 33. Finančni konferenci z naslovom NOVI BANČNI IN FINANČNI ČASI. Novi časi pomeni, da se navajamo na zelo nizke donose, nizke obrestne mere na privarčevana sredstva. Saj veste, v banki za svoj depozit praktično niste več nagrajeni. Podobno je, če vložite v obveznice, tudi delnice niso nujno donosna naložba. Denar praktično nima več vrednosti, natisnjenega je dovolj. Težava je, da ne pride do projektov, ki bi ga res potrebovali in pošteno obrnili. Sredstva tako rekoč ne pridejo do tistih, ki bi jih oplemenitili. Kam to vodi? Dva izvrstna tuja govornika, tuja svetovalca in finančnika, sta podala diagnozo nove ekonomske realnosti. Prispevek za 1. program lahko poslušate v zgornjem predvajalniku.
Bolj specifična slovenska realnost pa priteguje pozornost k upravljanju državnega premoženja in napovedani privatizaciji Nove ljubljanske banke. Ob robu konference je predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga, Marko Jazbec razkril nekaj podrobnosti o kadrovskih postopkih v NLB. Več pa v javljanju Maje Derčar v oddajo Dogodki in odmevi.
Danes dopoldne so na finančni konferenci spregovorili o gospodarski kriminaliteti in preprečavnju tveganj oškodovanja gospodarskih družb. Nacionalni preiskovalni urad je v zadnjih petih letih obravnaval med 80 tisoč do 90 tisoč primerov, od tega okrog 12 tisoč s področja gospodarske kriminalitete, mednjo sodijo zloraba položaja, davčne utaje in poslovne goljufije. Ugotovljena škoda v letu 2015 znaša 362 milijonov evrov, v letu 2014 je bila ta številka skoraj dvakrat tolikšna. Darko Majhenič, direktor NPU je dejal: »Storilci so izjemno izobraženi, srednjih let, z veliko ekonomsko močjo, tudi politično močjo in si lahko privoščijo spekter pravne pomoči.« Najbolj regulirana v zadnjih letih je finančna industrija, v njej veljajo tudi strogi kriteriji za imenovanje nadzornikov in uprav, ECB bdi nad sistemsko pomembnimi bankami. Spremembe se obetajo tudi na področju revidiranja subjektov javnega interesa, to je družb, ki kotirajo na borzi, bank in zavarovalnic. Evropska uredba stopi v veljavo 16. junija. Tudi Slovenija pripravlja nov zakon na tem področju. Revizorji bodo odslej o svojem delu morali poročati revizijskim komisijam, pojasnjevati bodo morali odkrite nepravilnosti v izkazih podjetja, njihova odločevalska odgovornost se bo širila. Elena Mahne, forenzična preiskovalka v podjetjih, je kot slovenski problem izpostavila preveč povezana in odvisna nadzorni svet na eni in upravo podjetja na drugi strani: »odločitve poslovodstva so potrjene po želji poslovodstva« namesto da bi vsaka stran presojala neodvisno. Primož Pinoza iz Agencije za trg vrednostnih papirjev pa je dejal, da so v pripravi sistemske spremembe za zaščito žvižgačev, ki so pomembni člen v verigi razkrivanja nepravilnosti, žal pa so za to prevečkrat kaznovani.
Egiptovsko letalo s 66imi ljudmi na krovu, ki je včeraj v zgodnjih jutranjih urah leta iz Pariza v Kairo izginilo z radarjev, je strmoglavilo v Sredozemsko morje. Potem, ko so egiptovske oblasti ugotovile, da razbitini, ki ju je včeraj našla grška mornarica, nista del strmoglavljenega letala EgyptAir, je namreč danes egiptovska vojska sporočila, da je našla več delov letala.
Danes se je s sklepno prireditvijo že četrto leto zapored končala vseslovenska kolesarska pobuda družbe Butan plin in partnerjev Varno na kolesu. Osrednja aktivnost pobude je razpis za osnovne šole, ki je letos povezal 87 osnovnih šol in več kot 2500 otrok, osnovnošolk in osnovnošolcev, ki so v tekočem šolskem letu opravili kolesarski izpit in se tako v novi vlogi vključili v promet. Več pa Tadeja Bizilj.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ustavitev postopka preseženega primanjkljaja je bila pričakovana, saj je bil lanski deficit pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda. Zniževanje strukturnega primanjkljaja v prihodnji dveh letih po 0,6 odstotka, bdp-ja ne bo enostavno, zato komisija priporoča sprejem zdravstvene reforme in dolgotrajne oskrbe , ter pričakuje potrditev pokojninske reforme že do konca prihodnjega leta , so priv odzivi na evropska priporočila. Zbrala jih je Zdenka Bakalar.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na Ljubljanskem gradu poteka mednarodna konferenca o izzivih načrtovanja mestne krajine, ki ga prireja Društvo krajinskih arhitektov Slovenije in oddelek za krajinsko arhitekturo biotehniške fakultete. Udeležuje se ga prek 170 domačih in tujih strokovnjakov. Za Ljubljano, Zeleno prestolnico Evrope pa je to priložnost, da pokaže svoj pristop in svoje rešitve na tem področju. Prispevek Marjana Vešligaja.
Novo odkritje Inštituta Jožef Stefan utegne izjemno izboljšati delovanje superračunalnikov, ki so postali v sodobni informacijski družbi nepogrešljivi. Gre pravzaprav za dvojno odkritje, saj so odkrili novo vrsto spominskega elementa, ki ga lahko električno krmilijo z rekordnimi hitrostmi tudi pri nizkih temperaturah. Superračunalniki imajo danes dva problema – premajhno hitrost spominskih elementov in preveliko gretje. Oba problema rešuje nov spominski element, ki podatkovni bit zapiše v 40-ih piko sekundah, deluje pa lahko tudi pri temperaturah pod -70 stopinj Celzija. Da gre za pomembno odkritje priča tudi dejstvo, da je ameriška vlada nedavno razpisala prioritetni raziskovalni program, ki temelji prav na tem odkritju, saj je odkritje navedeno kot prva referenca, na kateri naj bi temeljile prijave na projekte. Vendar pa se na razpis ne morejo prijaviti naši raziskovalci, saj gre za razpis strateške narave, zato tujci nimajo dostopa. Na Jamovi v Ljubljani smo se o tem pogovarjali z vodjem raziskave prof. dr. Draganom Mihailovićem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Novo odkritje Inštituta Jožef Stefan utegne izjemno izboljšati delovanje superračunalnikov, ki so postali v sodobni informacijski družbi nepogrešljivi. Gre pravzaprav za dvojno odkritje, saj so odkrili novo vrsto spominskega elementa, ki ga lahko električno krmilijo z rekordnimi hitrostmi tudi pri nizkih temperaturah. Superračunalniki imajo danes dva problema – premajhno hitrost spominskih elementov in preveliko gretje. Oba problema rešuje nov spominski element, ki podatkovni bit zapiše v 40-ih piko sekundah, deluje pa lahko tudi pri temperaturah pod -70 stopinj Celzija. Urška Henigman se je o odkritju pogovarjala z vodjem raziskovalne skupine Draganom Mihailovićem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob 9. maju, dnevu Evrope je Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji pripravila natečaj, na katerem so slovenski osnovnošolci z literarnimi, likovnimi in foto-video izdelki prikazali, kakšen je obraz, ki jim ga kaže Evropa. Šesto- do devetošolci so se tako poglobili v preteklost Evrope, nastanek Evropske unije, razmišljali so o tem, kaj jim EU pomeni ter kakšna je po njihovo prihodnost te meddržavne skupnosti. Natečaja se je udeležilo 28 različnih šol, med vsemi prispelimi izdelki sta žirija in obiskovalci Facebook strani informacijske pisarne izbrali najboljše, ki so priznanja prejeli danes. Kakšen obraz Evropa kaže osnovnošolcem, je preverila Andreja Gradišar.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov