Finančniki so zbrani v Portorožu na 33. Finančni konferenci z naslovom NOVI BANČNI IN FINANČNI ČASI. Novi časi pomeni, da se navajamo na zelo nizke donose, nizke obrestne mere na privarčevana sredstva. Saj veste, v banki za svoj depozit praktično niste več nagrajeni. Podobno je, če vložite v obveznice, tudi delnice niso nujno donosna naložba. Denar praktično nima več vrednosti, natisnjenega je dovolj. Težava je, da ne pride do projektov, ki bi ga res potrebovali in pošteno obrnili. Sredstva tako rekoč ne pridejo do tistih, ki bi jih oplemenitili. Kam to vodi? Dva izvrstna tuja govornika, tuja svetovalca in finančnika, sta podala diagnozo nove ekonomske realnosti. Iz Portoroža poroča Maja Derčar.

Finančniki so zbrani v Portorožu na 33. Finančni konferenci z naslovom NOVI BANČNI IN FINANČNI ČASI. Novi časi pomeni, da se navajamo na zelo nizke donose, nizke obrestne mere na privarčevana sredstva. Saj veste, v banki za svoj depozit praktično niste več nagrajeni. Podobno je, če vložite v obveznice, tudi delnice niso nujno donosna naložba. Denar praktično nima več vrednosti, natisnjenega je dovolj. Težava je, da ne pride do projektov, ki bi ga res potrebovali in pošteno obrnili. Sredstva tako rekoč ne pridejo do tistih, ki bi jih oplemenitili. Kam to vodi? Dva izvrstna tuja govornika, tuja svetovalca in finančnika, sta podala diagnozo nove ekonomske realnosti. Prispevek za 1. program lahko poslušate v zgornjem predvajalniku.

Bolj specifična slovenska realnost pa priteguje pozornost k upravljanju državnega premoženja in napovedani privatizaciji Nove ljubljanske banke. Ob robu konference je predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga, Marko Jazbec razkril nekaj podrobnosti o kadrovskih postopkih v NLB. Več pa v javljanju Maje Derčar v oddajo Dogodki in odmevi.

Danes dopoldne so na finančni konferenci spregovorili o gospodarski kriminaliteti in preprečavnju tveganj oškodovanja gospodarskih družb. Nacionalni preiskovalni urad je v zadnjih petih letih obravnaval med 80 tisoč do 90 tisoč primerov, od tega okrog 12 tisoč s področja gospodarske kriminalitete, mednjo sodijo zloraba položaja, davčne utaje in poslovne goljufije. Ugotovljena škoda v letu 2015 znaša 362 milijonov evrov, v letu 2014 je bila ta številka skoraj dvakrat tolikšna. Darko Majhenič, direktor NPU je dejal: »Storilci so izjemno izobraženi, srednjih let, z veliko ekonomsko močjo, tudi politično močjo in si lahko privoščijo spekter pravne pomoči.« Najbolj regulirana v zadnjih letih je finančna industrija, v njej veljajo tudi strogi kriteriji za imenovanje nadzornikov in uprav, ECB bdi nad sistemsko pomembnimi bankami. Spremembe se obetajo tudi na področju revidiranja subjektov javnega interesa, to je družb, ki kotirajo na borzi, bank in zavarovalnic. Evropska uredba stopi v veljavo 16. junija. Tudi Slovenija pripravlja nov zakon na tem področju. Revizorji bodo odslej o svojem delu morali poročati revizijskim komisijam, pojasnjevati bodo morali odkrite nepravilnosti v izkazih podjetja, njihova odločevalska odgovornost se bo širila. Elena Mahne, forenzična preiskovalka v podjetjih, je kot slovenski problem izpostavila preveč povezana in odvisna nadzorni svet na eni in upravo podjetja na drugi strani: »odločitve poslovodstva so potrjene po želji poslovodstva« namesto da bi vsaka stran presojala neodvisno. Primož Pinoza iz Agencije za trg vrednostnih papirjev pa je dejal, da so v pripravi sistemske spremembe za zaščito žvižgačev, ki so pomembni člen v verigi razkrivanja nepravilnosti, žal pa so za to prevečkrat kaznovani.