Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenska demokratska mladina bo prihodnji teden začela zbirati podpise pod peticijo za ukinitev prispevka za Radiotelevizijo Slovenija, ki so ga dolžna plačevati vsa gospodinjstva, razen tistih, ki prejemajo socialno pomoč. Akcija omenjenega podmladka je še ena v nizu podobnih zahtev, ki so se pojavile v zadnjih tednih. Vodstvo javnega medija je zato pred časom opozorilo, da nasprotovanje RTV prispevku pomeni nasprotovanje kulturnim in izobraževalnim vsebinam, vsebinam za otroke, manjšine in invalide, tudi velikim športnim dogodkom, kot je Planica ali olimpijske igre, ki jih na medijskem trgu ponuja izključno javni medij, v prispevku poroča Nataša Lang.
Peticija o ukinitvi RTV prispevka bo povod za razmislek o tem, kakšno javno medijsko hišo si prebivalci želijo; če ga že ne bi ukinili, pa bi moral biti po mnenju podmladka SDS vsaj prostovoljen. Kot pravi poslanec SDS Žan Mahnič, jih pri akciji jih vodi vrednota svobode.
Razprava o financiranju javnega medija je legitimna, poudarja strokovnjak za medije dr. Marko Milosavljevič. Ob tem spomni, da obstajajo različni modeli financiranja javnih medijskih hiš. Slovenski model je takšen, kot ga imajo v Nemčiji, Italiji, Franciji in še v številnih drugih državah. Je kombinacija obveznega prispevka in delnega oglaševanja in se je po mnenju Milosavljeviča izkazal kot dober. Ustvarjalcem v javnem mediju na eni strani omogoča ustvarjanje vsebin, ki niso komercialno atraktivne, na drugi strani jih sili, da se dokazujejo tudi na trgu.
Letni proračun javnega servisa sicer znaša okoli 120 milijonov evrov, pri čemer s prispevkom zbere 92 milijonov evrov. Prispevek mesečno znaša 12,75 evra, letno pa 152, 40 evrov, pri čemer višino določa država oziroma vlada. Vodstvo RTV je pred časom še zapisalo:
V okviru RTV Slovenija deluje poleg petih televizijskih tudi osem radijskih programov in multimedijski portal; kakor tudi sistem oddajnikov in zvez, ki prek 216 oddajnih objektov zagotavljajo, da pride televizijski ali radijski signal prav v vsako gospodinjstvo.
Vsako leto javni medijski servis na svojih televizijskih in radijskih programih predvaja več kot 52.000 ur dnevnoinformativnega, informativnega, igranega, razvedrilnega, glasbenega, športnega, izobraževalnega, umetniškega in kulturnega, verskega, znanstvenega programa in programa za italijansko in madžarsko narodno skupnost ter oddaje za Slovence izven Republike Slovenije. Poleg verodostojnega in nepristranskega informiranja RTV Slovenija razširja kulturne, izobraževalne, športne, otroške in druge vsebine, skrbi za jezik in krepitev nacionalne zavesti vseh prebivalcev Slovenije, širi pozitivne družbene vrednote ter spodbuja k družbeni odgovornosti do invalidov, manjšin, nemočnih in drugače mislečih.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenska demokratska mladina bo prihodnji teden začela zbirati podpise pod peticijo za ukinitev prispevka za Radiotelevizijo Slovenija, ki so ga dolžna plačevati vsa gospodinjstva, razen tistih, ki prejemajo socialno pomoč. Akcija omenjenega podmladka je še ena v nizu podobnih zahtev, ki so se pojavile v zadnjih tednih. Vodstvo javnega medija je zato pred časom opozorilo, da nasprotovanje RTV prispevku pomeni nasprotovanje kulturnim in izobraževalnim vsebinam, vsebinam za otroke, manjšine in invalide, tudi velikim športnim dogodkom, kot je Planica ali olimpijske igre, ki jih na medijskem trgu ponuja izključno javni medij, v prispevku poroča Nataša Lang.
Peticija o ukinitvi RTV prispevka bo povod za razmislek o tem, kakšno javno medijsko hišo si prebivalci želijo; če ga že ne bi ukinili, pa bi moral biti po mnenju podmladka SDS vsaj prostovoljen. Kot pravi poslanec SDS Žan Mahnič, jih pri akciji jih vodi vrednota svobode.
Razprava o financiranju javnega medija je legitimna, poudarja strokovnjak za medije dr. Marko Milosavljevič. Ob tem spomni, da obstajajo različni modeli financiranja javnih medijskih hiš. Slovenski model je takšen, kot ga imajo v Nemčiji, Italiji, Franciji in še v številnih drugih državah. Je kombinacija obveznega prispevka in delnega oglaševanja in se je po mnenju Milosavljeviča izkazal kot dober. Ustvarjalcem v javnem mediju na eni strani omogoča ustvarjanje vsebin, ki niso komercialno atraktivne, na drugi strani jih sili, da se dokazujejo tudi na trgu.
Letni proračun javnega servisa sicer znaša okoli 120 milijonov evrov, pri čemer s prispevkom zbere 92 milijonov evrov. Prispevek mesečno znaša 12,75 evra, letno pa 152, 40 evrov, pri čemer višino določa država oziroma vlada. Vodstvo RTV je pred časom še zapisalo:
V okviru RTV Slovenija deluje poleg petih televizijskih tudi osem radijskih programov in multimedijski portal; kakor tudi sistem oddajnikov in zvez, ki prek 216 oddajnih objektov zagotavljajo, da pride televizijski ali radijski signal prav v vsako gospodinjstvo.
Vsako leto javni medijski servis na svojih televizijskih in radijskih programih predvaja več kot 52.000 ur dnevnoinformativnega, informativnega, igranega, razvedrilnega, glasbenega, športnega, izobraževalnega, umetniškega in kulturnega, verskega, znanstvenega programa in programa za italijansko in madžarsko narodno skupnost ter oddaje za Slovence izven Republike Slovenije. Poleg verodostojnega in nepristranskega informiranja RTV Slovenija razširja kulturne, izobraževalne, športne, otroške in druge vsebine, skrbi za jezik in krepitev nacionalne zavesti vseh prebivalcev Slovenije, širi pozitivne družbene vrednote ter spodbuja k družbeni odgovornosti do invalidov, manjšin, nemočnih in drugače mislečih.
Sv. Jurij je eden najbolj priljubljenih svetnikov, je zavetnik številnih mest, župnij, celo držav. Na prav poseben način, s knjigami in vrtnicami, ga praznujejo Katalonci.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kaj lahko človeku zagotovi srečo – marksizem ali kapitalizem? – To je vprašanje, o katerem bosta danes ponoči razpravljala kontroverzni kanadski psiholog Jordan Peterson in nič manj razvpiti slovenski filozof Slavoj Žižek. Ker prvi velja za intelektualnega prvaka sodobne globalne desnice, drugi pa, prav tako v svetovnem merilu, za zastavonošo današnje levice, številni opazovalci menijo, da bi v Torontu, kjer bo soočenje potekalo, navsezadnje lahko videli veliki svetovnonazorski oziroma ideološki obračun našega časa. Pa je to res? Kaj pravzaprav smemo pričakovati od soočenja med Žižkom in Petersonom, je v pogovoru s filozofom, dr. Gregorjem Modrom, preverjal Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva
Tokrat se nam je v četrtkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki oglasila Karin Potočnik s Koroške, mlečne regije, kjer si želijo, da bi ljudje po mleko spet hodili s kanglicami. Zakaj in čemu vse bi to prispevalo, pa lahko slišite v pogovoru!
Se bolniki z vprašanji o evtanaziji v času, ko je podpornikom peticije za pravno ureditev pomoči pri dokončanju življenja uspelo zbrati 5000 podpisov, obračajo tudi na zastopnike pacientovih pravic? Duša Hlade Zore temu pritrdi. Trenutno zakon pacientu omogoča pravico do upoštevanja vnaprej izražene volje. Obrazec o vnaprejšnji zavrnitvi zdravstvene oskrbe lahko najdete na spletni strani ali pri zastopnikih pacientovih pravic, pri nekaterih osebnih zdravnikih, podrobnosti pa najdete tudi v prispevku Tine Lamovšek.
»Nikoli se nikomur dokup ni odvzel,« to je danes večkrat poudaril generalni direktor ZPIZA Marijan Papež. S tem se je odzval na pobudo civilne iniciative, ki zahteva spremembo zakonodaje na tem področju in po mnenju pokojninskega zavoda dejstev ne predstavlja objektivno. Urška Valjavec predstavlja pogled pokojninske zavarovalnice.
V sodobnem svetu je zmožnost procesiranja velikih količin informacij pogosto tisti dejavnik, ki ločuje med zmagovalci in poraženci. To nedvomno velja tudi za področje znanosti, kjer so velepodatkom prav tako lahko kos le vrhunski superračunalniški centri. V tem pogledu je nova pridobitev Kemijskega inštituta velikega pomena. Danes so tam namreč odprli Ažmanov računski center, ki nosi ime pionirja računalniške kvantne kemije pri nas, Andreja Ažmana. Z direktorjem Kemijskega inštituta Gregorjem Anderluhom se je pogovarjala Nina Slaček.
Evropsko sodišče za človekove pravice praznuje 60-letnico. Ob tej priložnosti so na ljubljanski pravni fakulteti pripravili posvet z naslovom ESČP - varuh človekovih pravic in vladavine prava. Za več kot 800 milijonov ljudi namreč to sodišče predstavlja zadnje upanje, da bodo njihove pravice spoštovane. Ali kot je med drugim dejal predsednik slovenskega ustavnega sodišča Rajko Knez: "Ko gre najbolj narobe, se obrnemo na Evropsko sodišče za človekove pravice. Kot smo lahko slišali, je Slovenija glede izvrševanja sodb ESČP-ja v zadnjih letih naredila velik premik. V štirih letih je število neizvršenih sodb z nekaj čez 300 zmanjšala na 11. In to kljub temu, da so nekatere sodbe boleče posegle v proračun.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Stanovanjska problematika mladih je vse bolj pereče vprašanje, ki terja sodelovanje več akterjev, predvsem pa države in občin. O razmerah na stanovanjskem področju za mlade so danes na okrogli mizi poleg okoljskega ministrstva in republiškega stanovanjskega sklada spregovorili tudi predstavniki mladinskih organizacij; skupaj so iskali odgovore na vprašanje, kako naj mladi pridejo ob vse višjih cenah nepremičnin in najemnin pridejo do lastniškega oziroma najemniškega stanovanja. Jure Čepin se je o tem pogovarjal z Nino Bavčar Čargo, direktorico Inštituta za mladinsko politiko, ki že več let podeljuje certifikate mladim prijazna občina. Povedala je, katere so glavne težave, s katerimi se ob vstopu na nepremičninski trg soočajo mladi.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Cvetna nedelja je sicer povezana predvsem z oljčnimi vejicami in butaricami, na Prvem pa smo nedeljsko jutro namenili bolj cvetočemu rastlinju. Z Matjažem Mastnakom se je Andreja Čokl pogovarjala o tem, zakaj narcis ne smemo podariti v šopku z drugimi cvetlicami, od kod v resnici izvirajo tulipani in kako so v 17. stoletju povzročili finančni zlom, kdaj so bile vijolice slovenski izvozni artikel in zakaj lepo dišeče vrtnice vzdržijo manj časa.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Imate dobro idejo, ki jo lahko izvedete pred svojim blokom, v sosednjem parku ali nekje zunaj v Ljubljani? Na primer popravilo koles ali postavitev gola za nogomet? Želite organizirati piknik sosedov, garažno razprodajo ali filmski večer? Mogoče bi lahko s prijatelji postavili visoko gredo, na kateri bi posadili zelišča? Ali pa bi skupaj s sosedi počistili lokalno otroško igrišče? Projekt Zunaj vam ahko pomaga, da svojo idejo uresničiš že letos.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov