Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Peticija o RTV prispevku

11.05.2016


Slovenska demokratska mladina bo prihodnji teden začela zbirati podpise pod peticijo za ukinitev prispevka za Radiotelevizijo Slovenija, ki so ga dolžna plačevati vsa gospodinjstva, razen tistih, ki prejemajo socialno pomoč. Akcija omenjenega podmladka je še ena v nizu podobnih zahtev, ki so se pojavile v zadnjih tednih. Vodstvo javnega medija je zato pred časom opozorilo, da nasprotovanje RTV prispevku pomeni nasprotovanje kulturnim in izobraževalnim vsebinam, vsebinam za otroke, manjšine in invalide, tudi velikim športnim dogodkom, kot je Planica ali olimpijske igre, ki jih na medijskem trgu ponuja izključno javni medij, v prispevku poroča Nataša Lang.

Peticija o ukinitvi RTV prispevka bo povod za razmislek o tem, kakšno javno medijsko hišo si prebivalci želijo; če ga že ne bi ukinili, pa bi moral biti po mnenju podmladka SDS vsaj prostovoljen. Kot pravi poslanec SDS Žan Mahnič, jih pri akciji jih vodi vrednota svobode.

Razprava o financiranju javnega medija je legitimna, poudarja strokovnjak za medije dr. Marko Milosavljevič. Ob tem spomni, da obstajajo različni modeli financiranja javnih medijskih hiš. Slovenski model je takšen, kot ga imajo v Nemčiji, Italiji, Franciji in še v številnih drugih državah. Je kombinacija obveznega prispevka in delnega oglaševanja in se je po mnenju Milosavljeviča izkazal kot dober. Ustvarjalcem v javnem mediju na eni strani omogoča ustvarjanje vsebin, ki niso komercialno atraktivne, na drugi strani jih sili, da se dokazujejo tudi na trgu.

Letni proračun javnega servisa sicer znaša okoli 120 milijonov evrov, pri čemer s prispevkom zbere 92 milijonov evrov. Prispevek mesečno znaša 12,75 evra, letno pa 152, 40 evrov, pri čemer višino določa država oziroma vlada. Vodstvo RTV je pred časom še zapisalo:

V okviru RTV Slovenija deluje poleg petih televizijskih tudi osem radijskih programov in multimedijski portal; kakor tudi sistem oddajnikov in zvez, ki prek 216 oddajnih objektov zagotavljajo, da pride televizijski ali radijski signal prav v vsako gospodinjstvo.
Vsako leto javni medijski servis na svojih televizijskih in radijskih programih predvaja več kot 52.000 ur dnevnoinformativnega, informativnega, igranega, razvedrilnega, glasbenega, športnega, izobraževalnega, umetniškega in kulturnega, verskega, znanstvenega programa in programa za italijansko in madžarsko narodno skupnost ter oddaje za Slovence izven Republike Slovenije. Poleg verodostojnega in nepristranskega informiranja RTV Slovenija razširja kulturne, izobraževalne, športne, otroške in druge vsebine, skrbi za jezik in krepitev nacionalne zavesti vseh prebivalcev Slovenije, širi pozitivne družbene vrednote ter spodbuja k družbeni odgovornosti do invalidov, manjšin, nemočnih in drugače mislečih.


Aktualna tema

4545 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Peticija o RTV prispevku

11.05.2016


Slovenska demokratska mladina bo prihodnji teden začela zbirati podpise pod peticijo za ukinitev prispevka za Radiotelevizijo Slovenija, ki so ga dolžna plačevati vsa gospodinjstva, razen tistih, ki prejemajo socialno pomoč. Akcija omenjenega podmladka je še ena v nizu podobnih zahtev, ki so se pojavile v zadnjih tednih. Vodstvo javnega medija je zato pred časom opozorilo, da nasprotovanje RTV prispevku pomeni nasprotovanje kulturnim in izobraževalnim vsebinam, vsebinam za otroke, manjšine in invalide, tudi velikim športnim dogodkom, kot je Planica ali olimpijske igre, ki jih na medijskem trgu ponuja izključno javni medij, v prispevku poroča Nataša Lang.

Peticija o ukinitvi RTV prispevka bo povod za razmislek o tem, kakšno javno medijsko hišo si prebivalci želijo; če ga že ne bi ukinili, pa bi moral biti po mnenju podmladka SDS vsaj prostovoljen. Kot pravi poslanec SDS Žan Mahnič, jih pri akciji jih vodi vrednota svobode.

Razprava o financiranju javnega medija je legitimna, poudarja strokovnjak za medije dr. Marko Milosavljevič. Ob tem spomni, da obstajajo različni modeli financiranja javnih medijskih hiš. Slovenski model je takšen, kot ga imajo v Nemčiji, Italiji, Franciji in še v številnih drugih državah. Je kombinacija obveznega prispevka in delnega oglaševanja in se je po mnenju Milosavljeviča izkazal kot dober. Ustvarjalcem v javnem mediju na eni strani omogoča ustvarjanje vsebin, ki niso komercialno atraktivne, na drugi strani jih sili, da se dokazujejo tudi na trgu.

Letni proračun javnega servisa sicer znaša okoli 120 milijonov evrov, pri čemer s prispevkom zbere 92 milijonov evrov. Prispevek mesečno znaša 12,75 evra, letno pa 152, 40 evrov, pri čemer višino določa država oziroma vlada. Vodstvo RTV je pred časom še zapisalo:

V okviru RTV Slovenija deluje poleg petih televizijskih tudi osem radijskih programov in multimedijski portal; kakor tudi sistem oddajnikov in zvez, ki prek 216 oddajnih objektov zagotavljajo, da pride televizijski ali radijski signal prav v vsako gospodinjstvo.
Vsako leto javni medijski servis na svojih televizijskih in radijskih programih predvaja več kot 52.000 ur dnevnoinformativnega, informativnega, igranega, razvedrilnega, glasbenega, športnega, izobraževalnega, umetniškega in kulturnega, verskega, znanstvenega programa in programa za italijansko in madžarsko narodno skupnost ter oddaje za Slovence izven Republike Slovenije. Poleg verodostojnega in nepristranskega informiranja RTV Slovenija razširja kulturne, izobraževalne, športne, otroške in druge vsebine, skrbi za jezik in krepitev nacionalne zavesti vseh prebivalcev Slovenije, širi pozitivne družbene vrednote ter spodbuja k družbeni odgovornosti do invalidov, manjšin, nemočnih in drugače mislečih.


09.01.2019

Država se je zadolžila za 1,5 milijarde

Pogoji zadolžitve ugodni, cena 1,2 odstotka, februarja je treba vrniti 2,3 milijarde glavnic, ki so bile obrestovane z več kot 4 odstotki. Finančni minister Andrej Bertoncelj je s pogoji zadolžitve zadovoljen. »Bili smo pogumni, bili smo prvi in bili smo uspešni,” odgovori na vprašanje, ali je kakšno sporočilo v tem, da smo kot prva od evrskih držav odprli trg državnih obveznic. Gre pa za refinanciranje, poudari finančni minister, na koncu leta bo država manj zadolžena kot na začetku, saj bo za odplačilo porabila tudi kupnino od NLB-ja in proračunski presežek.


08.01.2019

Mikroplastika v hrani: Kar vnašamo v okolje, na koncu dobimo nazaj na krožniku

V zadnjih 50. letih se je proizvodnja plastike povečevala in tako znaša trenutna svetovna letna proizvodnja zastrašujočih 400 milijonov ton plastike. Ker v naravi vse kroži, odpadna plastika pa se nikoli popolnoma ne razgradi, so majhni delci plastike, govorimo o mikroplastki, že prešli v prehranski krogotok. Najdemo jih v vodi, zraku, avstrijski znanstveniki pa so jo našli tudi že v človeškem blatu. Mikroplastika je trenutno aktualna tema številnih raziskav.


08.01.2019

Pogovor z Andrejem Rozmanom Rozo o novi predstavi

O predstava "Ljubljanski vodnik našel Vodnika" z Andrejem Rozmanom Rozo ob 200. obletnici smrti jezikoslovca.


08.01.2019

Kviz - križanke

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


07.01.2019

Razreševanje trgovinskega spora med ZDA in Kitajsko

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


07.01.2019

Ali so bogata leta res za nami?

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


04.01.2019

Umiritev rasti

Poznavalci, od analitikov, finančnikov, gospodarstvenikov, napovedujejo zahtevnejše leto od lanskega. Rast bo bolj umirjena. Če so bile lanske napovedi za Slovenijo okoli štirih odstotkov in pol, se letos presečišče giblje okoli treh odstotkov in pol. V Sloveniji bo dejavnost še vedno znatno višja od evrskega povprečja, toda tveganja se kopičijo. Nekaj ocen o pričakovanjih je zbrala Zdenka Bakalar.


03.01.2019

Prvi pristanek na drugi strani meseca

V začetku leta, v katerem bomo praznovali tudi 50 letnico prvega človeškega pristanka na luni, je na področju raziskovanja našega naravnega satelita padel še en mejnik – prvi uspešni pristanek sonde na temni strani meseca. Kitajska sonda Chang 'e 4 je v zgodnjih jutranjih urah, ob 3:26 po srednjeevropskem času, mehko pristala v velikanskem kraterju blizu luninega južnega pola in že poslala na zemljo prve posnetke. Gre za nov uspeh ambicioznega kitajskega vesoljskega programa, v katerem ima luna zelo pomembno vlogo. Foto: rkarkowski/Pixabay


03.01.2019

Pregled trga dela in napovedi za leto 2019

Gospodarska gibanja ugodno vplivajo na dogajanje na trgu dela. Rast zaposlenosti je še vedno visoka, k temu je pripomoglo zaposlovanje tuje delovne sile in tistih, ki so do sedaj bili bolj ali manj neaktivni. V prihajajočem obdobju se bo ob nižji gospodarski rasti tudi rast zaposlenost začela precej umirjati. Na umiritev zaposlovanja bodo vse bolj vplivali tudi demografski dejavniki ter pomanjkanje usposobljene delovne sile. O dogajanju na trgu dela pa več v pogovoru Urške Valjavec z generalno direktorico Zavoda za zaposlovanje Mavricijo Batič.


28.12.2018

Novi začetki

Ob besedni zvezi novoletni sklepi marsikdo zamahne z roko, češ, da so to modne muhe, ki nimajo nobenega pomena. Pa ni tako. Novoletni sklepi so odraz človekove vitalnosti, pravi Tjaša M. Kos, psihologinja z doktoratom iz psihoterapevtskih znanosti. Drugo vprašanje seveda je, kakšne cilje si ob novem letu postavimo. Največ zaobljub je sicer povezanih z lepšim videzom in opuščanjem razvad. Manj pa z notranjimi spremembami, kot je na primer izboljšanje samopodobe in pomoč drugim ljudem, kar je sicer najgloblje povezano z doživljanjem občutka zadovoljstva, sreče in smisla v življenju.


01.01.2019

Plavanje v ledeni vodi

Emil Ledenko je moški sredi 40-tih let, se enkrat tedensko odpravi do reke ali jezera, da bi si privoščil ledeno kopel. To najraje počne pozimi, saj ima šele takrat voda pravo temperaturo, tam nekje do 6 stopinj Celzija. Ne moti ga niti nizka temperatura zraka. Da ga ne zebe, poskrbi z dihanjem po metodi, ki jo je razvil Nizozemec Wim Hof. To je poseben način zavestnega dihanja, s pomočjo katerega vsaj enkrat na teden zaplava po Kamniški Bistrici ali kateri drugi reki ali jezeru. Z Emilom Ledenkom se je pogovarjala Cirila Štuber.


01.01.2019

Praznovanje novega leta po svetu

1. januar na Japonskem, v Rusiji, na Irskem, v Etiopiji in Mehiki.


01.01.2019

Kviz - novoletne zaobljube

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


01.01.2019

Drugi pogled - Nicolas Neve

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


28.12.2018

Wellness

Zagotovo ste že večkrat slišali, da si v slovenskem turizmu prizadevajo ponuditi 5-zvezdična doživetja. V to skupino bi lahko uvrstili tudi ponudbo slovenskih zdravilišč, kamor odhajajo tudi gosti, ki wellnes dojemajo kot sodobni luksuz.


26.12.2018

Kucha časti

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


27.12.2018

Trgovinske vojne 2.0

Sredi leta, ko je ameriška administracija uvedla uvozne carine na jeklo in aluminij, na kitajske izdelke in nato grozila še s carinami na uvoz avtomobilov, so se zbudili spomini na trgovinsko vojno leta 1930, ko so sredi Velike Depresije republikanci v ZDA uvedli kar 50-odstotne carine na uvoz različnega blaga. Zaradi tega in povračilnih ukrepov se je takrat mednarodna trgovina drastično skrčila in za sabo navzdol povlekla celotno gospodarstvo. Po prvem decembru, ko je Kanada po ameriškem nalogu za prijetje aretirala prvo finančnico kitajskega tehnološkega velikana Huawei, pa se je carinska vojna razširila na pravo trgovinsko vojno med zahodom in Kitajsko. Slednja je že leta in leta podvržena sumom, da s svojo tehnološko opremo vohuni v drugih delih sveta in krade intelektualno lastnino, občutljive informacije pa prinaša v naročje kitajske partije. Več o trgovinskih vojnah pa Maja Derčar v pogovoru z Nadio Petauer, komentar: dr. Jože Damijan in Vid Pajić.


27.12.2018

Nova prizadevanjih za več lokalnega sadja in zelenjave na naših krožnikih

Nezdravo se prehranjuje vsak drugi Slovenec, a potrošnike domača hrana zagotovo zanima. Mnogi sicer pravijo, da ne vejo, kje bi jo pravzaprav iskali, zato so v zadrugi za integrirano pridelavo in prodajo izdelkov Skupina vrtovi Panonski že pred časom v enem od murskosoboških nakupovalnih centrov odprli Zeleno točko, v kateri so na prodaj zgolj lokalni pridelki in izdelki, pred dnevi pa so v mestu uredili še nov distribucijski center. Z rezultati prizadevanj za čim krajšo pot hrane so v slabih petih letih kar zadovoljni, pravi predsednik zadruge Denis Topolnik, ki ga je pred mikrofon povabila Lidija Kosi.


26.12.2018

Dan samostojnosti in enotnosti

Na večer pred natanko 28. leti - 26. decembra 1990 - so v tedanji skupščini slovesno razglasili rezultat odločanja o tem ali želimo Slovenci namesto v Jugoslaviji živeti v samostojni in neodvisni državi. Ta priložnost se nam je ponudila v skladu z domačimi in predvsem  mednarodnimi okoliščinami – ni se ponudila v burnem času pred 100 let ampak šele tedaj. O okoliščinah, ki so skozi čas 20. stoletja spremljale pot v državno samostojnost pa v prazničnem prispevku Stane Kocutar. Dan samostojnosti in enotnosti že v samem imenu nosi ključno sporočilo – za uresničitev velikih idej je potrebno zgraditi medsebojno zaupanje in soglasje. To je bilo pomembno tedaj, je težko dosegljiv cilj danes, hkrati pa je nujno potrebno za vsaj znosnejši - če že ne uspešnejši jutri.


26.12.2018

Štefanovo v Kobilarni Lipica

Na Štefanovo so v Kobilarni Lipica blagoslovili konje. Ob tem so pripravili tudi pester kulturni program s posebno predstavo Zgodbe o Lipici, razstavo jaslic z vsega sveta ter tematske oglede. Iz Lipice se je ob dnevu odprtih vrat oglašala Tjaša Lotrič. Z njo se je pogovarjal Marko Rozman.


Stran 171 od 228
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov