Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Peticija o RTV prispevku

11.05.2016


Slovenska demokratska mladina bo prihodnji teden začela zbirati podpise pod peticijo za ukinitev prispevka za Radiotelevizijo Slovenija, ki so ga dolžna plačevati vsa gospodinjstva, razen tistih, ki prejemajo socialno pomoč. Akcija omenjenega podmladka je še ena v nizu podobnih zahtev, ki so se pojavile v zadnjih tednih. Vodstvo javnega medija je zato pred časom opozorilo, da nasprotovanje RTV prispevku pomeni nasprotovanje kulturnim in izobraževalnim vsebinam, vsebinam za otroke, manjšine in invalide, tudi velikim športnim dogodkom, kot je Planica ali olimpijske igre, ki jih na medijskem trgu ponuja izključno javni medij, v prispevku poroča Nataša Lang.

Peticija o ukinitvi RTV prispevka bo povod za razmislek o tem, kakšno javno medijsko hišo si prebivalci želijo; če ga že ne bi ukinili, pa bi moral biti po mnenju podmladka SDS vsaj prostovoljen. Kot pravi poslanec SDS Žan Mahnič, jih pri akciji jih vodi vrednota svobode.

Razprava o financiranju javnega medija je legitimna, poudarja strokovnjak za medije dr. Marko Milosavljevič. Ob tem spomni, da obstajajo različni modeli financiranja javnih medijskih hiš. Slovenski model je takšen, kot ga imajo v Nemčiji, Italiji, Franciji in še v številnih drugih državah. Je kombinacija obveznega prispevka in delnega oglaševanja in se je po mnenju Milosavljeviča izkazal kot dober. Ustvarjalcem v javnem mediju na eni strani omogoča ustvarjanje vsebin, ki niso komercialno atraktivne, na drugi strani jih sili, da se dokazujejo tudi na trgu.

Letni proračun javnega servisa sicer znaša okoli 120 milijonov evrov, pri čemer s prispevkom zbere 92 milijonov evrov. Prispevek mesečno znaša 12,75 evra, letno pa 152, 40 evrov, pri čemer višino določa država oziroma vlada. Vodstvo RTV je pred časom še zapisalo:

V okviru RTV Slovenija deluje poleg petih televizijskih tudi osem radijskih programov in multimedijski portal; kakor tudi sistem oddajnikov in zvez, ki prek 216 oddajnih objektov zagotavljajo, da pride televizijski ali radijski signal prav v vsako gospodinjstvo.
Vsako leto javni medijski servis na svojih televizijskih in radijskih programih predvaja več kot 52.000 ur dnevnoinformativnega, informativnega, igranega, razvedrilnega, glasbenega, športnega, izobraževalnega, umetniškega in kulturnega, verskega, znanstvenega programa in programa za italijansko in madžarsko narodno skupnost ter oddaje za Slovence izven Republike Slovenije. Poleg verodostojnega in nepristranskega informiranja RTV Slovenija razširja kulturne, izobraževalne, športne, otroške in druge vsebine, skrbi za jezik in krepitev nacionalne zavesti vseh prebivalcev Slovenije, širi pozitivne družbene vrednote ter spodbuja k družbeni odgovornosti do invalidov, manjšin, nemočnih in drugače mislečih.


Aktualna tema

4545 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Peticija o RTV prispevku

11.05.2016


Slovenska demokratska mladina bo prihodnji teden začela zbirati podpise pod peticijo za ukinitev prispevka za Radiotelevizijo Slovenija, ki so ga dolžna plačevati vsa gospodinjstva, razen tistih, ki prejemajo socialno pomoč. Akcija omenjenega podmladka je še ena v nizu podobnih zahtev, ki so se pojavile v zadnjih tednih. Vodstvo javnega medija je zato pred časom opozorilo, da nasprotovanje RTV prispevku pomeni nasprotovanje kulturnim in izobraževalnim vsebinam, vsebinam za otroke, manjšine in invalide, tudi velikim športnim dogodkom, kot je Planica ali olimpijske igre, ki jih na medijskem trgu ponuja izključno javni medij, v prispevku poroča Nataša Lang.

Peticija o ukinitvi RTV prispevka bo povod za razmislek o tem, kakšno javno medijsko hišo si prebivalci želijo; če ga že ne bi ukinili, pa bi moral biti po mnenju podmladka SDS vsaj prostovoljen. Kot pravi poslanec SDS Žan Mahnič, jih pri akciji jih vodi vrednota svobode.

Razprava o financiranju javnega medija je legitimna, poudarja strokovnjak za medije dr. Marko Milosavljevič. Ob tem spomni, da obstajajo različni modeli financiranja javnih medijskih hiš. Slovenski model je takšen, kot ga imajo v Nemčiji, Italiji, Franciji in še v številnih drugih državah. Je kombinacija obveznega prispevka in delnega oglaševanja in se je po mnenju Milosavljeviča izkazal kot dober. Ustvarjalcem v javnem mediju na eni strani omogoča ustvarjanje vsebin, ki niso komercialno atraktivne, na drugi strani jih sili, da se dokazujejo tudi na trgu.

Letni proračun javnega servisa sicer znaša okoli 120 milijonov evrov, pri čemer s prispevkom zbere 92 milijonov evrov. Prispevek mesečno znaša 12,75 evra, letno pa 152, 40 evrov, pri čemer višino določa država oziroma vlada. Vodstvo RTV je pred časom še zapisalo:

V okviru RTV Slovenija deluje poleg petih televizijskih tudi osem radijskih programov in multimedijski portal; kakor tudi sistem oddajnikov in zvez, ki prek 216 oddajnih objektov zagotavljajo, da pride televizijski ali radijski signal prav v vsako gospodinjstvo.
Vsako leto javni medijski servis na svojih televizijskih in radijskih programih predvaja več kot 52.000 ur dnevnoinformativnega, informativnega, igranega, razvedrilnega, glasbenega, športnega, izobraževalnega, umetniškega in kulturnega, verskega, znanstvenega programa in programa za italijansko in madžarsko narodno skupnost ter oddaje za Slovence izven Republike Slovenije. Poleg verodostojnega in nepristranskega informiranja RTV Slovenija razširja kulturne, izobraževalne, športne, otroške in druge vsebine, skrbi za jezik in krepitev nacionalne zavesti vseh prebivalcev Slovenije, širi pozitivne družbene vrednote ter spodbuja k družbeni odgovornosti do invalidov, manjšin, nemočnih in drugače mislečih.


07.03.2018

Nagrado Viljema Putika prejeli raziskovalci kaninskih jam

V Sloveniji imamo več kot 12 tisoč podzemnih jam. Še zlasti na območju Kanina pa so te najbolj globoke in gosto posejane. Tamkajšnje jame si lahko predstavljamo kot narobe obrnjene gore, v katere se jamarji spuščajo s plezalno opremo, mnoge kaninske so globoke okoli 1000 metrov. Sinoči so podelili nagrado Viljema Putika – ki so jo prejeli jamarji prav za raziskovanje kaninskih jam. Alenka Terlep je zato v studio Prvega programa povabila Gregorja Pintarja iz Društva za raziskovanje jam.


06.03.2018

Reorganizacija Centrov za socialno delo

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so danes zatrdili, da reorganizacija centrov za socialno delo teče po načrtih. Gre za projekt ministrstva, ki vključuje tri spremembe: uvedbo informativnega izračuna, socialno aktivacijo in novo organizacijsko strukturo centrov. Več Nataša Lang.


06.03.2018

Zastrupitev ruskega vohuna

Na britanskem otoku se odvija nova vohunska afera. V bolnišnico v Salisbury na jugu Anglije so namreč v nedeljo pripeljali nekdanjega 66-letnega ruskega vohuna Sergeia Skripala in 33-letno žensko. ki naj bi se zastrupila z nevarno snovjo. Oba sta v kritičnem stanju. Ker gre za nekdanjega uslužbenca ruske obveščevalne službe, ki je menda vohunil tudi za Britance, gre seveda ne samo za vohunsko, ampak tudi za zelo občutljivo mednarodno-politično zadevo. Poroča Nina Kojima, dopisnica iz Londona.


05.03.2018

Švica proti ukinitvi RTV prispevka

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


06.03.2018

Nacionalna konferenca preprečevanja zasvojenosti s spletom

O konferenci s Špelo Reš s centra pomoči pri prekomerni rabi interneta


05.03.2018

Podnebne spremembe v Sloveniji

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


02.03.2018

Trst je naš

»Ljubljana je srce Slovenije, Trst pa so njena pljuča«, je poudaril pisatelj Ivan Cankar v svojem zadnjem predavanju v Trstu, ki ga je imel v tem mestu 20. aprila 1918. Lahko bi k temu dodali, da je to potekalo v zgodovinsko prelomnem času, saj je s koncem I. svetovne vojne Trst z zaledjem, po 500 letih Habsburške vladavine pripadal Kraljevini Italiji. V italijanskih rokah je Trst še danes. Po II. svetovni vojni je  spadal v  cono A in je bil znan  pod imenom STO Svobodno tržaško ozemlje. To je nato pripadlo skupaj s cono A,  Republiki  Italiji, cona B pa tedanji Jugoslaviji. Prispevek Milana Trobiča.


02.03.2018

Mrazišča so naravni laboratoriji

"Vremenolovec" Blaž Šter o mraziščih


02.03.2018

V vodi, ki jo pijemo, strokovnjaki zaznavajo antibiotike, hormonske motilce in pesticide

Izločena ali zavržena zdravila končajo v talni vodi, ki jo uporabljamo tudi za vodovod oz. za pitje. Njihova koncentracija je za zdaj v Sloveniji nizka.


01.03.2018

Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne

Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki deluje v okviru Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, danes praznuje 100 -letnico delovanja. Knjižnica nosi ime po profesorici Minki Skaberne, izšolani profesorici za pouk slepih, ki je Slovenke vabila in navduševala za to, da so ročno prepisovale slovenske knjige v braillovo pisavo. Prispevek Petre Medved.


28.02.2018

Prepoved starih dizelskih avtomobilov v Nemčiji

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


28.02.2018

Na Blokah namerili -27 stopinj

Tam že od junija leta 1956 meritve opravlja 87-letni France Škrabec.


27.02.2018

Novinar slovaške Pravde Andrej Matišak o umoru stanovskega kolega Jana Kuciaka

Slovaški novinarji so pretreseni zaradi umora 27-letnega preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka in njegovega dekleta. Kot je sporočila policija, je najverjetneje šlo za naklepni umor, povezan z njegovim delom. Pisal je namreč predvsem o korupciji in davčnih utajah. Novinarja in njegovo dekle so našli na Kuciakovem domu, on je bil ustreljen v prsi, ona pa v glavo. Za slovaške novinarje je to velik šok, je Špeli Novak povedal Andrej Matišak, novinar zunanjepolitičnega uredništva časnika Pravda.


28.02.2018

125 let Planinske zveze Slovenije

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


26.02.2018

Novosti v zobozdravstvu

V javni razpravi so dopolnitve in spremembe Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki se med drugim nanašajo na zobozdravstvene storitve; na pravice do zobnih vsadkov za ranljive skupine, bele zalivke za otroke, nosečnice in doječe matere ter spremembe pri ortodontskem zdravljenju. O novostih se je Helena Lovinčič pogovarjala z Željkom Vlačičem z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.


26.02.2018

Bodo Nizozemci po 20 letih imeli dovolj ledu za drsalni maraton?

Bruseljski dopisnik Matjaž Trošt poroča, da Belgija slavi novega športnega junaka. Hitrostno drsanje je ta čas belgijski nacionalni šport.


25.02.2018

Nevarni lepotni ideali

Kar velja za lepo, seveda ni ne absolutno, ne nespremenljivo. Lepota ima več obrazov, ki so odvisni od zgodovinskega obdobja, kulturnega prostora in družbenih ozadij. Pogosto so bili lepotni ideali neprijazni, celo zelo boleči in na dolgi rok škodljivi za zdravje. Metka Kuhar, prof. na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, je v prispevku izpostavila azijski lepotni ideal lotosovega stopala in evropski ideal s korzetom “preščipnjenega” trupa.


23.02.2018

Starodavni smučarji iz Altaja

Od kod izvira smučanje? Odgovor iščemo s poznavalcem smučanja in avtorjem več dokumentarnih filmov o tem športu Nilsom Larsnom.


23.02.2018

Obeta se teden polarnega mraza

Meteorologi napovedujejo, da se obeta teden polarnega mraza s temperaturami do -20 stopinj. Kako hud mraz vpliva na respiratorna obolenja in kako lahko svoje telo pripravimo na tako nizke temperature, je povedala dr. Ana Hojs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.


22.02.2018

Janez Drnovšek - mineva10 let od smrti enega največjih državnikov v Sloveniji

Bil je eden ključnih protagonistov izstopa Slovenije iz nekdanje skupne države. Osrednji lik slovenske tranzicije in kreator procesov vstopa Slovenije v evroatlantske povezave. Vodil je kar dve državi, štiri vlade v samostojni Sloveniji, nazadnje je ustanovil civilno gibanje.


Stran 198 od 228
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov