Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenska demokratska mladina bo prihodnji teden začela zbirati podpise pod peticijo za ukinitev prispevka za Radiotelevizijo Slovenija, ki so ga dolžna plačevati vsa gospodinjstva, razen tistih, ki prejemajo socialno pomoč. Akcija omenjenega podmladka je še ena v nizu podobnih zahtev, ki so se pojavile v zadnjih tednih. Vodstvo javnega medija je zato pred časom opozorilo, da nasprotovanje RTV prispevku pomeni nasprotovanje kulturnim in izobraževalnim vsebinam, vsebinam za otroke, manjšine in invalide, tudi velikim športnim dogodkom, kot je Planica ali olimpijske igre, ki jih na medijskem trgu ponuja izključno javni medij, v prispevku poroča Nataša Lang.
Peticija o ukinitvi RTV prispevka bo povod za razmislek o tem, kakšno javno medijsko hišo si prebivalci želijo; če ga že ne bi ukinili, pa bi moral biti po mnenju podmladka SDS vsaj prostovoljen. Kot pravi poslanec SDS Žan Mahnič, jih pri akciji jih vodi vrednota svobode.
Razprava o financiranju javnega medija je legitimna, poudarja strokovnjak za medije dr. Marko Milosavljevič. Ob tem spomni, da obstajajo različni modeli financiranja javnih medijskih hiš. Slovenski model je takšen, kot ga imajo v Nemčiji, Italiji, Franciji in še v številnih drugih državah. Je kombinacija obveznega prispevka in delnega oglaševanja in se je po mnenju Milosavljeviča izkazal kot dober. Ustvarjalcem v javnem mediju na eni strani omogoča ustvarjanje vsebin, ki niso komercialno atraktivne, na drugi strani jih sili, da se dokazujejo tudi na trgu.
Letni proračun javnega servisa sicer znaša okoli 120 milijonov evrov, pri čemer s prispevkom zbere 92 milijonov evrov. Prispevek mesečno znaša 12,75 evra, letno pa 152, 40 evrov, pri čemer višino določa država oziroma vlada. Vodstvo RTV je pred časom še zapisalo:
V okviru RTV Slovenija deluje poleg petih televizijskih tudi osem radijskih programov in multimedijski portal; kakor tudi sistem oddajnikov in zvez, ki prek 216 oddajnih objektov zagotavljajo, da pride televizijski ali radijski signal prav v vsako gospodinjstvo.
Vsako leto javni medijski servis na svojih televizijskih in radijskih programih predvaja več kot 52.000 ur dnevnoinformativnega, informativnega, igranega, razvedrilnega, glasbenega, športnega, izobraževalnega, umetniškega in kulturnega, verskega, znanstvenega programa in programa za italijansko in madžarsko narodno skupnost ter oddaje za Slovence izven Republike Slovenije. Poleg verodostojnega in nepristranskega informiranja RTV Slovenija razširja kulturne, izobraževalne, športne, otroške in druge vsebine, skrbi za jezik in krepitev nacionalne zavesti vseh prebivalcev Slovenije, širi pozitivne družbene vrednote ter spodbuja k družbeni odgovornosti do invalidov, manjšin, nemočnih in drugače mislečih.
4546 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenska demokratska mladina bo prihodnji teden začela zbirati podpise pod peticijo za ukinitev prispevka za Radiotelevizijo Slovenija, ki so ga dolžna plačevati vsa gospodinjstva, razen tistih, ki prejemajo socialno pomoč. Akcija omenjenega podmladka je še ena v nizu podobnih zahtev, ki so se pojavile v zadnjih tednih. Vodstvo javnega medija je zato pred časom opozorilo, da nasprotovanje RTV prispevku pomeni nasprotovanje kulturnim in izobraževalnim vsebinam, vsebinam za otroke, manjšine in invalide, tudi velikim športnim dogodkom, kot je Planica ali olimpijske igre, ki jih na medijskem trgu ponuja izključno javni medij, v prispevku poroča Nataša Lang.
Peticija o ukinitvi RTV prispevka bo povod za razmislek o tem, kakšno javno medijsko hišo si prebivalci želijo; če ga že ne bi ukinili, pa bi moral biti po mnenju podmladka SDS vsaj prostovoljen. Kot pravi poslanec SDS Žan Mahnič, jih pri akciji jih vodi vrednota svobode.
Razprava o financiranju javnega medija je legitimna, poudarja strokovnjak za medije dr. Marko Milosavljevič. Ob tem spomni, da obstajajo različni modeli financiranja javnih medijskih hiš. Slovenski model je takšen, kot ga imajo v Nemčiji, Italiji, Franciji in še v številnih drugih državah. Je kombinacija obveznega prispevka in delnega oglaševanja in se je po mnenju Milosavljeviča izkazal kot dober. Ustvarjalcem v javnem mediju na eni strani omogoča ustvarjanje vsebin, ki niso komercialno atraktivne, na drugi strani jih sili, da se dokazujejo tudi na trgu.
Letni proračun javnega servisa sicer znaša okoli 120 milijonov evrov, pri čemer s prispevkom zbere 92 milijonov evrov. Prispevek mesečno znaša 12,75 evra, letno pa 152, 40 evrov, pri čemer višino določa država oziroma vlada. Vodstvo RTV je pred časom še zapisalo:
V okviru RTV Slovenija deluje poleg petih televizijskih tudi osem radijskih programov in multimedijski portal; kakor tudi sistem oddajnikov in zvez, ki prek 216 oddajnih objektov zagotavljajo, da pride televizijski ali radijski signal prav v vsako gospodinjstvo.
Vsako leto javni medijski servis na svojih televizijskih in radijskih programih predvaja več kot 52.000 ur dnevnoinformativnega, informativnega, igranega, razvedrilnega, glasbenega, športnega, izobraževalnega, umetniškega in kulturnega, verskega, znanstvenega programa in programa za italijansko in madžarsko narodno skupnost ter oddaje za Slovence izven Republike Slovenije. Poleg verodostojnega in nepristranskega informiranja RTV Slovenija razširja kulturne, izobraževalne, športne, otroške in druge vsebine, skrbi za jezik in krepitev nacionalne zavesti vseh prebivalcev Slovenije, širi pozitivne družbene vrednote ter spodbuja k družbeni odgovornosti do invalidov, manjšin, nemočnih in drugače mislečih.
Prekmurje je bila prva osvobojena slovenska pokrajina. V prvih dneh aprila so ga skupaj s partizani osvobodili vojaki Rdeče armade, poleti še istega leta pa so jim sredi Murske Sobote postavili spomenik zmage. Nanj so danes položili vence predstavniki Ruske federacije, Združenj borcev Slovenije in murskosoboške občine, že včeraj pa predstavniki Ukrajine, Gruzije in Azarbejdžana. Iz Prekmurja je poročala Lidija Kosi.
V Moskvi bodo dan zmage počastili z mogočno vojaško parado na Rdečem trgu, na kateri bo sodelovalo več kot 10 tisoč vojakov. Trg bo preletelo tudi več kot 70 letal in helikopterjev, med njimi bombniki in lovci, ki so sodelovali v vojaški operaciji v Siriji. Iz ruske prestolnice Vlasta Jeseničnik:
V Topolšici so se sinoči s tradicionalno slovesnostjo spomnili 71-letnice zmage nad fašizmom in konca druge svetovne vojne. 9.maja leta 1945 je namreč nemški general Aleksander Loehr prav v tem kraju podpisal brezpogojno kapitulacijo nemške armadne skupine za Jugovzhodno Evropo. Slavnostna govornica, obrambna ministrica Andreja Katič, je poudarila, da je Topolšica zaradi tega dogodka zgodovinski kraj, pomemben tudi v luči današnjega Dneva Evrope.
Kaj je skupna točka recikliranega najlona, razvijanja programske opreme za vodenje kmetij ter e-mobilnosti in skupnostne rabe avtomobilov? Povsod gre za poslovne modele, ki vsak na svoj način vstopajo v zgodbo krožnega gospodarstva. Kako je torej v konkretni praksi slovenskih podjetij videti krožno gospodarstvo? Foto:Societalpunctro
V Ljubljani je danes potekala mednarodna konferenca, posvečena spodbujanju prehoda v krožno gospodarstvo. Trenutni razvojni model, ki temelji na izkoriščanju naravnih virov, razsipavanjem z energijo in proizvodnji odpadkov, je namreč potrebno kar najhitreje zamenjati z družbeno, okoljsko in tudi ekonomsko bolj vzdržnim modelom, kakršnega predstavlja krožno gospodarstvo. Da v praksi ne gre za nekaj čisto novega, dokazuje kar nekaj uspešnih slovenskih podjetij, ki so svoje izkušnje iz prakse predstavili na konferenci. Poleg primerov dobrih praks je bil osrednji gost konference Janez Potočnik, nekdanji evropski komisar za okolje, ki danes aktivno spodbuja idejo krožnega gospodarstva. Foto: Societalpunctro
Rdeči križ Slovenije, naša največja človekoljubna organizacija, ki je samo lani nudila pomoč 160 – tisoč posameznicam in posameznikom, letos praznuje 150 let delovanja na Slovenskem. Ta častitljiv jubilej bodo z vrsto dogodkov, tudi z mednarodno udeležbo, intenzivno obeležili prihodnji mesec. Ko bo zbor članov tudi volil novega predsednika Rdečega križa, in sicer 27. junija. Za to častno funkcijo se potegujejo trije kandidati, edini, ki je do zdaj javno potrdil svojo kandidaturo je Dušan Keber, nekdanji minister za zdravje.
V zadevi, ki jo pred sodiščem zastopa generalni sekretar vlade Darko Krašovec, bo vendarle odločeno na domačem sodišču, odločal bo slovenski sodnik. Krašovec po naših – sicer še neuradnih informacijah – ni uspel z zahtevo po izločitvi kar vseh slovenskih sodnikov in sodišč, ker naj bi bili nepristranski kadar odločajo v sporih v katere je vpletena država, saj so plačani iz proračuna.
Na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor je bila danes izredna seja svetov mariborske, ptujske in murskosoboške območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice, na kateri so govorili tudi o škodi v kmetijstvu po pozebi. Ta je še večja, kot je kazalo sprva, še posebej v severovzhodni Sloveniji. Več kot 50 % je namreč poškodovanih kar 16 tisoč hektarih kmetijskih površin. Najbolj prizadeti panogi sta vinogradništvo, kjer je škoda v mladih nasadih tudi do 100 % in sadjarstvo, kjer bo končno škodo mogoče oceniti šele junija. Kmetje zato že razmišljajo, kako bodo prebrodili izpad dohodka, ki ga je povzročila pozeba, saj na odškodnino od zavarovalnic ne morejo računati. Tistih, ki bi imeli kmetijske površine zavarovane proti pozebi, namreč skoraj ni, saj so premije previsoke, odbitne franšize pa so 30 %. Kmetje zato od države pričakujejo, da jim bo po pozebi pomagala, vsaj v obliki oprostitve dajatev, želijo pa si tudi finančno pomoč. V nasprotnem primeru bo lahko prišlo do zmanjševanja obdelovalnih površin, ker kmetje preprosto ne bomo več zmogli obdelovati trajnih nasadov, od katerih zaradi pozebe ne bodo imeli zaslužka. Dolgoročno pa pričakujejo tudi, da bo država zagotovila sredstva za sofinanciranje zavarovalnih premij, vsaj do polovice, kot je to bilo do leta 2014.
Komentar Aleksandra Čobca ob potrditvi Toneta Peršaka za kandidata za kulturnega ministra.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
S prvo nalogo – maturitetnim esejem iz maternega jezika – se je danes za 7.483 kandidatov začelo prvo dejanje spomladanskega roka splošne mature. Mladi so morali letos za esej prebrati delo Ferija Lainščka Ločil bom peno od valov in roman Ana Karenina Leva Nikolajeviča Tolstoja. Tolstojev citat »Vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna družina pa je nesrečna po svoje«, je bil tudi tema letošnjega eseja. Splošna matura letos poteka na 84 šolah, prvič jo bodo opravljali 7.003 kandidati – med njimi so tudi dijaki Gimnazije Ledina, ki jih je Špela Šebenik ulovila, ko so po dvournem pisanju eseja stopili iz šole. Dijaki imajo pri pisanju eseja na voljo razpravljalni in razlagalni esej, večina jih je, kot vsako leto, izbrala razpravljalnega. V njem so morali primerjati glavni junakinji romanov Elico Sreš in Ano Karenino ter njuni izvenzakonski ljubezenski razmerji. Mlade kmalu čaka tudi drugi del pisnega izpita iz slovenščine ali italijanščine oz. madžarščine kot maternega jezika. Drugo polo bodo pisali 30. maja, pisni izpiti iz tujih jezikov bodo potekali 28. maja, 6., 8., 11. in 13. junija. Z matematiko se bodo spopadli 4. junija, med 31. majem in 10. junijem pa bodo potekali pisni izpiti iz izbirnih predmetov. Po 15. Juniju bodo sledili še ustni izpiti. Kako uspešni bodo mladi na letošnji splošni maturi, bodo kandidati izvedeli 11. julija.
Za 18.132 učencev 6. razredav in 17.281 učencev 9. razreda. se je z današnjim pisanjem testa iz matematike začelo nacionalno preverjanje znanja. V petek sledi eksterno preverjanje znanja iz slovenščine, prihodnji teden še iz tretjega predmeta. Pri nacionalnih preverjanjih zanja pa se v prihodnje obetajo tudi nekatere spremembe. Strokovna javnost tako sloglaša, da bi tudi pri učencih tretjih razredov na ravni države morali preveriti pismenost, saj mednarodne raziskave kažejo, da naj bi imeli naši učenci na tem področju nekaj težav. Dodatno težavo pri eksternem preverjanju povzroča tudi to, da je to le informativnega značaja, zato ga mnogi ne jemljejo dovolj resno. Na šolskem ministrstvu zato obljubljajo, da bodo predvidoma do konca meseca z deležniki dorekli vlogo nacionalnega preverjanja znanja v prihodnosti, v prispevku poroča Nataša Lang. Gimnazijci so maturo začeli s pisanjem eseja pri materinščini. V eseju bodo razmišljali na temo citata iz Tolstojevega romana Ana Karenina »vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna družina pa je nesrečna po svoje«. Prebrati so morali omenjeni roman in še roman domačega avtorja Ferija Lainščka, Ločil bom peno od valov. Po podatkih državnega izpitnega centra se je na pisanje eseja prijavilo 7.483 kandidatov. S pisnimi maturitetnimi izpiti bodo kandidati nadaljevali konec tega meseca. Splošna matura letos poteka na 84 šolah, prvič jo bodo opravljali 7.003 kandidati, kar je nekoliko manj kot lansko leto, ko je je potekala na 86 šolah in jo je prvič opravljalo 7.278 kandidatov. Na spomladanskem roku je splošno maturo v minulih letih uspešno opravilo od 84 do 87 % prijavljenih kandidatov, letno pa od 86 do 89 %. Državni izpitni center bo rezultate splošne mature razglasil 11. julija.
Društvo novinarjev Slovenije se je svetovnemu dnevu svobode medijev pridružilo z akcijo Za svobodo medijev (http://novinar.com). O globalnem in lokalnem položaju, izzivih in vprašanjih, s katerimi se srečujejo mediji in novinarji se je Mojca Delač pogovarjala s Petro Lesjak Tušek, predsednico Društva novinarjev Slovenije.
Po pisanju nemškega časnika Süddeustche Zeitung obstaja dvom v vrstah Evropske komisije, da bo po objavi dela dokumentov o pogajanjih prostotrgovinski sporazum z ZDA sploh sklenjen. Objava dokumentov, ki jih je priskrbela nizozemska pisarna okoljevarstvene organizacije Greenpeace, prvič v večji meri razgalja ameriške interese in stališča, pri katerih se strani močno razhajata. Mednje sodi tudi hrana oziroma kmetijstvo. Evropa želi ohraniti zdajšnjo stopnjo zaščite okolja in hrane skupaj z geografskimi porekli izdelkov. ZDA za svojo živilsko industrijo, ki uporablja tudi gensko spremenjene organizme, zahteva večji dostop do evropskega trga. Boj se odvija tudi na strani pesticidov in kemikalij, pa vzpostavitve mehanizma za reševanje sporov med državami in vlagatelji. Sporazum s kratico TTIP, ki pomeni ČEZATLANTSKO TRGOVINSKO IN NALOŽBENO PARTNERSTVO, je dve leti in pol predmet pogajanj – dotaknil pa se bo praktično vseh področij, saj ne gre za klasičen prostotrgovinski sporazum z odpravo carin (te zdaj znašajo v povprečju 4%), pač pa za odpravo necarinskih ovir, kar bi podjetjem na obeh straneh Atlantika zmanjšalo stroške in spodbudilo trgovanje. A obstaja strah, da se bo Evropa preveč odprla za poceni ameriške živilske proizvode in kemikalije, strah pred vnosom nerazumljenih gensko spremenjenih organizmov, strah pred izgubo delovnih mest in tem, da bodo ameriške korporacije zlahka tožile evropske države, če bodo želele zaščititi potrošnika. Obstajajo pa tudi nedvomno koristne strani sklenitve sporazuma, med drugim odprava dvojnih inšpekcijskih pregledov, ki proizvajalcem povzročajo nepotrebno visoke stroške, inšpektorjem pa kratijo čas, ki bi lahko namenili za pregled blaga iz drugih delov sveta. Vprašanje je, kakšne bodo posledice objave dela dokumentov TTIP. Kaj to pomeni za pogajalski in politični proces? Spremljamo na Prvem.
V središču Aten blizu parka Viktoria, kjer so prav tako bili in še vedno so vsakodnevno prisotni begunci, stoji zapuščen sedem nadstropni hotel City Plaza. Leta 2009 je bankrotiral, tako so ga zapečatile banke, katerim lastniki dolgujejo več kot 800 tisoč evrov. Pred približno tednom dni pa so ga aktivisti v tridnevni akciji zasedli, počistili in pripravili za nastanitev beguncev.
Na prvomajsko nedeljo smo vas med 5. in 6. uro na Prvem prebujali nekoliko drugače - s simfonijo jutranjega ptičjega petja. Radio Slovenija je bil eno uro del projekta Dawn Chorus, ki ga že 21 let pripravlja Irska nacionalna radiotelevizija RTE, letos pa so se mu prek Evropske radiodifuzne zveze (EBU) med drugim pridružile tudi ruske, nizozemske, norveške, švicarske, češke, slovaške, avstrijske radijske postaje. Slišali smo petje fazanov, golobov, galebov, ščinkavcev, velike bobnarice. Za razlago slišanega je skrbel ornitolog Dare Fekonja iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), ki nam je postregel tudi z mnogimi zanimivim podatki iz življenja ptic. Ptičjo budnico Prvega lahko poslušate na vrhu, na povezavi (http://www.rte.ie/radio/utils/radioplayer/rteradioweb.html#!rii=b9%5F10564796%5F7186%5F01%2D05%2D2016%5F) pa boste slišali celonočni prenos ptičjega petja, za katerega je poskrbela RTE.
Računalniška pismenost v modernem svetu postaja obvezni del veščin, ki jih mora dobro poznati prav vsak. V kolikor želimo tudi pri nas področju programiranja zagotoviti svetlo prihodnost pa je nujna sprememba učnih načrtov. Izkušnje pri delu z otroki v računalniških krožkih v osnovnih šolah kažejo, da otroci (in njihovi starši) pogosto pričakujejo več kot le praktično delo in zabavo z računalniki. Mnogi bi se radi naučili osnov programiranja, radi pa bi spoznali in osvojili tudi skrivnosti računalniškega izražanja. Ob letošnji 40. obletnici državnega tekmovanja v programiranju za dijake, je Zveza za tehnično kulturo Slovenije pripravila okroglo mizo na temo trenutne problematike računalniškega programiranja v osnovnih in srednjih šolah. Podelili so tudi nagrade zmagovalcem natečaja za najstarejši še delujoči osebni računalnik, ki temelji na arhitekturi x86 in razglasili ekipo, ki bo zastopala Slovenijo na 28. mednarodni računalniški olimpijadi v ruskem Kazanu.
Afrika je izredno pestra, ima izjemne naravne danosti, od peščenih sipin, do čudovitih neokrnjenih plaž ob oceanih. Tudi ljudje so na tej celini zelo različni, enako tudi politični sistemi in načini vodenja držav. V Afriki so številna nahajališča strateških surovin in mnogo velikih multinacionalk je že pograbilo plen, tako, da s pomočjo koncesij obvladujejo izkoriščanje rudnih in mineralnih bogastev. Črna celina je tako celina priložnosti, kamor z velikimi koraki napredujejo predvsem Kitajci. Kljub temu pa je veliko priložnosti tudi za druge države in med njimi tudi za naše geologe in rudarske strokovnjake. Tako je naš sogovornik dr. Uroš Herlec docent na katedri za mineralogijo, petrologijo in materiale na Naravoslovno tehniški fakulteti v Ljubljani, sodeloval pri usposabljal strokovnjakov v Gvineji Bissao in v Maliju. Šlo je za izobraževanje njihovih kadrov z Ministrstva za naravne vire, kjer so jih naši strokovnjaki usposabljali za raziskovanje in pridobivanje rud. Dr. Uroš Herlec se čez nekaj dni spet odpravlja na eno od svojih številnih potovanj v Afriko, potoval bo preko Ruande v Demokratično republiko Kongo kjer bodo na področju, ki je v rokah velikega kanadskega koncesionarja, ki pridobiva zlato, opravljali raziskave prsti in rudnin - predvsem niobija in tantala. Flickr/CIFOR
Od največje jedrske nesreče zgodovin bo v torek 26. aprila minilo 30 let. Čeprav je postal Černobil simbol za jedrsko katastrofo, ki se me sme ponoviti, so dogodki pred petimi leti v japonski Fukušimi dokazali, da bodo v svetu jedrskih rektorjev nedvomno prisotne tudi jedrske nesreče. Temeljni problem, na katerega pogosto pozabljamo, pa se skriva v dejstvu, se jedrske katastrofe ne le zgodijo, ampak da trajajo. Sveže raziskave organizacije Greenpeace kažejo, da so ljudje na širokem območju še vedno izpostavljeni previsokim odmerkom sevanja, ljudje zaradi Černobila še vedno zbolevajo in sevanje pa seže mnogo dlje, kot si po navadi mislimo. Foto: Pogled na Černobil iz mesta Prijapat/ Wikipedia
Novinarka Jacqui Banaszynski je v 30-letni karieri pokrivala zgodbe z vseh kontinentov: pisala je o korupciji in kriminalu, odpravah z vlečnimi psi, olimpijskih igrah, stavkah delavcev in begunskih taboriščih. Leta 1988 je za pretresljivo reportažo o ameriškem homoseksualnem paru s podeželja, ki se je boril z aidsom, prejela Pulitzerjevo nagrado. Zgodba je bila prebojna, saj se je o tej bolezni takrat malo govorilo, še manj pa se je pisalo o homoseksualcih in umiranju zaradi aidsa. Pred mikrofon jo je povabila Darja Pograjc.
Neveljaven email naslov