Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenska demokratska mladina bo prihodnji teden začela zbirati podpise pod peticijo za ukinitev prispevka za Radiotelevizijo Slovenija, ki so ga dolžna plačevati vsa gospodinjstva, razen tistih, ki prejemajo socialno pomoč. Akcija omenjenega podmladka je še ena v nizu podobnih zahtev, ki so se pojavile v zadnjih tednih. Vodstvo javnega medija je zato pred časom opozorilo, da nasprotovanje RTV prispevku pomeni nasprotovanje kulturnim in izobraževalnim vsebinam, vsebinam za otroke, manjšine in invalide, tudi velikim športnim dogodkom, kot je Planica ali olimpijske igre, ki jih na medijskem trgu ponuja izključno javni medij, v prispevku poroča Nataša Lang.
Peticija o ukinitvi RTV prispevka bo povod za razmislek o tem, kakšno javno medijsko hišo si prebivalci želijo; če ga že ne bi ukinili, pa bi moral biti po mnenju podmladka SDS vsaj prostovoljen. Kot pravi poslanec SDS Žan Mahnič, jih pri akciji jih vodi vrednota svobode.
Razprava o financiranju javnega medija je legitimna, poudarja strokovnjak za medije dr. Marko Milosavljevič. Ob tem spomni, da obstajajo različni modeli financiranja javnih medijskih hiš. Slovenski model je takšen, kot ga imajo v Nemčiji, Italiji, Franciji in še v številnih drugih državah. Je kombinacija obveznega prispevka in delnega oglaševanja in se je po mnenju Milosavljeviča izkazal kot dober. Ustvarjalcem v javnem mediju na eni strani omogoča ustvarjanje vsebin, ki niso komercialno atraktivne, na drugi strani jih sili, da se dokazujejo tudi na trgu.
Letni proračun javnega servisa sicer znaša okoli 120 milijonov evrov, pri čemer s prispevkom zbere 92 milijonov evrov. Prispevek mesečno znaša 12,75 evra, letno pa 152, 40 evrov, pri čemer višino določa država oziroma vlada. Vodstvo RTV je pred časom še zapisalo:
V okviru RTV Slovenija deluje poleg petih televizijskih tudi osem radijskih programov in multimedijski portal; kakor tudi sistem oddajnikov in zvez, ki prek 216 oddajnih objektov zagotavljajo, da pride televizijski ali radijski signal prav v vsako gospodinjstvo.
Vsako leto javni medijski servis na svojih televizijskih in radijskih programih predvaja več kot 52.000 ur dnevnoinformativnega, informativnega, igranega, razvedrilnega, glasbenega, športnega, izobraževalnega, umetniškega in kulturnega, verskega, znanstvenega programa in programa za italijansko in madžarsko narodno skupnost ter oddaje za Slovence izven Republike Slovenije. Poleg verodostojnega in nepristranskega informiranja RTV Slovenija razširja kulturne, izobraževalne, športne, otroške in druge vsebine, skrbi za jezik in krepitev nacionalne zavesti vseh prebivalcev Slovenije, širi pozitivne družbene vrednote ter spodbuja k družbeni odgovornosti do invalidov, manjšin, nemočnih in drugače mislečih.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenska demokratska mladina bo prihodnji teden začela zbirati podpise pod peticijo za ukinitev prispevka za Radiotelevizijo Slovenija, ki so ga dolžna plačevati vsa gospodinjstva, razen tistih, ki prejemajo socialno pomoč. Akcija omenjenega podmladka je še ena v nizu podobnih zahtev, ki so se pojavile v zadnjih tednih. Vodstvo javnega medija je zato pred časom opozorilo, da nasprotovanje RTV prispevku pomeni nasprotovanje kulturnim in izobraževalnim vsebinam, vsebinam za otroke, manjšine in invalide, tudi velikim športnim dogodkom, kot je Planica ali olimpijske igre, ki jih na medijskem trgu ponuja izključno javni medij, v prispevku poroča Nataša Lang.
Peticija o ukinitvi RTV prispevka bo povod za razmislek o tem, kakšno javno medijsko hišo si prebivalci želijo; če ga že ne bi ukinili, pa bi moral biti po mnenju podmladka SDS vsaj prostovoljen. Kot pravi poslanec SDS Žan Mahnič, jih pri akciji jih vodi vrednota svobode.
Razprava o financiranju javnega medija je legitimna, poudarja strokovnjak za medije dr. Marko Milosavljevič. Ob tem spomni, da obstajajo različni modeli financiranja javnih medijskih hiš. Slovenski model je takšen, kot ga imajo v Nemčiji, Italiji, Franciji in še v številnih drugih državah. Je kombinacija obveznega prispevka in delnega oglaševanja in se je po mnenju Milosavljeviča izkazal kot dober. Ustvarjalcem v javnem mediju na eni strani omogoča ustvarjanje vsebin, ki niso komercialno atraktivne, na drugi strani jih sili, da se dokazujejo tudi na trgu.
Letni proračun javnega servisa sicer znaša okoli 120 milijonov evrov, pri čemer s prispevkom zbere 92 milijonov evrov. Prispevek mesečno znaša 12,75 evra, letno pa 152, 40 evrov, pri čemer višino določa država oziroma vlada. Vodstvo RTV je pred časom še zapisalo:
V okviru RTV Slovenija deluje poleg petih televizijskih tudi osem radijskih programov in multimedijski portal; kakor tudi sistem oddajnikov in zvez, ki prek 216 oddajnih objektov zagotavljajo, da pride televizijski ali radijski signal prav v vsako gospodinjstvo.
Vsako leto javni medijski servis na svojih televizijskih in radijskih programih predvaja več kot 52.000 ur dnevnoinformativnega, informativnega, igranega, razvedrilnega, glasbenega, športnega, izobraževalnega, umetniškega in kulturnega, verskega, znanstvenega programa in programa za italijansko in madžarsko narodno skupnost ter oddaje za Slovence izven Republike Slovenije. Poleg verodostojnega in nepristranskega informiranja RTV Slovenija razširja kulturne, izobraževalne, športne, otroške in druge vsebine, skrbi za jezik in krepitev nacionalne zavesti vseh prebivalcev Slovenije, širi pozitivne družbene vrednote ter spodbuja k družbeni odgovornosti do invalidov, manjšin, nemočnih in drugače mislečih.
23. septembra že drugo leto zapored praznujemo dan slovenskega športa. Z zgodovinarjem dr. Tomažem Pavlinom s Fakultete za šport smo se vprašali, kdaj je šport sploh postal šport oz. kdaj je šport postal več kot vsakdanja telesna dejavnost. Gibanje je bilo namreč nujno že od nekdaj. "Igra ali veščina se pretvori v neko sofisticirano športno dejavnost z razvojem visokih civilizacij ob rekah, kot sta npr. kitajska, egipčanska ... Tu dobi šport specifično obliko, kot jo poznamo tudi danes, neko kompleksno organiziranost in izvajanje tega. Impozanten primer je grška antika: grška gimnastika je podlaga oblikovanju moderne telesne dejavnosti od 17., 18. stoletja naprej."
Medtem ko učinkovitega zdravila proti covidu 19 še ni, pričakujejo ga proti koncu leta, pa se v družbi še vedno razvija polemika glede zdravila ivermektin, ki se sicer uporablja proti okužbam s paraziti. Slovenski infektologi predvsem opozarjajo na njegovo toksičnost in problematično uporabo za samozdravljenje, saj ga ljudje brez strokovnega nadzora naročajo iz tujine, ker pa pri nas ni mogoče kupiti. Prav pred takšnim stanjem svari dr. Matjaž Zwitter, sicer onkolog in strokovnjak za medicinsko etiko, ki hkrati predlaga zagon študije, ki bi dokazala ali pa dokončno ovrgla morebitno učinkovitost tega zdravila. Helena Lovinčič se je o tem pogovarjala z infektologom dr. Janezom Tomažičem in z dr. Matjažem Zwittrom. Za mnenje pa je vprašala tudi dr. Bojano Beović.
Čeprav naj bi po nekaterih napovedih slovenski turizem okreval do leta 2024, se je marsikatera destinacija lahko pohvalila z enako ali celo boljšo poletno sezono kot v predpandemičnem času. A dejstvo je, da so bile potrebne številne prilagoditve zaradi razmer, povezanih s koronavirusom, marsikateri dogodki so morali ostati na papirju oziroma na ravni zamisli. Slovenija je sicer letošnja nosilka naziva Evropska gastronomska regija, konec leta se izteče dveletno promocijsko obdobje na temo gastronomije, Slovenska turistična organizacija pa je že določila nosilno tematiko za obdobje 2022–2023 – aktivni oddih! In tudi gastronomija in aktivni oddih sta na seznamih dejavnosti, ki jih zaznamo med ponudniki zahodne Slovenije, kot je ugotavljala Tina Lamovšek. Foto: Tina Lamovšek
Ob današnjem svetovnem dnevu kronične mieloične levkemije je Slovensko združenje bonikov z limfomom in levkemijo predstavilo novo spletno platformo POSVETUJ.SE, posvetovalnico za bolnike s krvnimi raki.
Z jesenjo in s stabilizacijo protiepidemijskih ukrepov je znova zaživela sejemska dejavnost. To velja tudi za Italijo – in za mestece Bra na jugu dežele Piemont, kjer so v minulih dneh že trinajstič zapovrstjo priredili bienalni sejem sirov in sirarstva Cheese. Gre za eno največjih tovrstnih prireditev v Evropi, ki je v preteklosti znala izbojevati pomembne politične bitke v Bruslju. V Bra-ju je bil Janko Petrovec.
Na avstrijskem Koroškem se je novo šolsko leto začelo ta teden. Kako je s testiranjem učencev in cepljenjem učiteljev? Drugače kot v Sloveniji. Najpomembneje pa je, da pouk poteka v šolah, pravijo tako starši kot učitelji, zato večjih težav z obveznim testiranjem nimajo. Želeli so si, da bi se šolsko leto začelo drugače. Toda je, kar je, pravi vodja oddelka za manjšinsko šolstvo na avstrijskem Koroškem Sabina Sandrieser.
Festival Odprte hiše Slovenije tudi letos v septembru odpira vrata arhitekture, ki gradi skupnost! na največjem arhitekturnem festivalu kakovostnih ureditev, nepremičnin in arhitekture, bodo tako javnosti na ogled izbrani zasebni in javni objekti ter prostorske ureditve. Eva Eržen vodja programa festivala je v pogovoru z Markom Rozmanom poudarila, da je letošnja strokovna žirija festivala obravnavala 55 novih prijavljenih objektov. Med njimi je bil velik delež poslovnih in javnih stavb. Na število prijavljenih objektov je v veliki meri vplivala spremenjena situacija v družbi, kot najbolj izstopajoča posledica epidemije.
Na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju smo se pogovarjali tudi s podjetnico, ki je direktorica podjetja, ki se ukvarja s proizvodnjo ograj. Je ekonomistka v tehničnem podjetju, zato se je morala tehnični branži priučiti. Jo je pa tehnika od nekdaj zanimala, tko kot gradbeništvo in strojegradnja.
Na ulici obrti na celjskem obrtnem sejmu predstavljajo deficitarne obrtne poklice, kot so pek, zidar, slaščičar, električar. Za poklic peka, ki je eden izmed najstarejših poklicev in je danes deficitaren in v šolskem centru Šentjur se že dve leti ni vpisal noben dijak, je povedala Elizabeta Paska Selič, učiteljica praktičnega pouka v Šolskem centru Šentjur. Marko Rozman se je pogovarjal tudi s Krešimirjem Antoličem, ki skrbi za izobraževanje električarjev. Ti so zelo iskani kot tudi vsi drugi tehnični poklici, kot so zidar, keramičar in podobni. Danes Šolski center Celje poka po šivih zaradi zanimanja za poklice električarjev, gradbenikov in keramičarjev.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Sloveniji je raziskanih 14 tisoč jam in Kaninsko pogorje velja za Himalajo svetovnega jamarstva in prav tu so najgloblja brezna. Vsak jamar si želi odkriti novo jamo, nov svet, kamor še ni stopila človeška noga. 1000 metrov globine pa je tista magična globina, ki je skorajda nedosegljiva. Oboje je uspelo ljubljanskim jamarjem. Ta konec tedna so namreč člani Društva za raziskovanje jam Ljubljana ponovno presegli magično globino minus tisoč metrov. To je že deseta "1000-metrca" v Sloveniji in se tako kosa z najglobljimi na svetu. Velik dosežek tudi v svetovnem merilu sta nam predstavila predsednik društva Matia Di Batista in najmlajši član odprave Peter Mašič – Pero.
Skoraj tako stara, kot prostitucija, za katero večkrat rečemo, da je najstarejša obrt na svetu, je tudi korupcija. V tokratni Inforetrospektivi o nekaterih korupcijskih škandalih, ki so pretresali svet v zadnjega četrt stoletja. Od Nemčije do Češke, od Paname do Tunizije. Ni ga kotička na tem svetu, kjer se odločevalcev ne bi dalo podkupiti. Le ponujena vsota mora biti dovolj visoka. Ni pa tudi vse v denarju.
Zadnje dni so številne oči uprte v Dansko, kjer so že opustili vse zaščitne ukrepe proti širjenju covida-19. Še večji uspeh v boju z novim koronavirusom – pravzaprav že lahko govorimo o zgodbi o uspehu – pa beležijo na Portugalskem. Tam so pri starejših od 50 let dosegli kar 99-odstotno precepljenost proti covidu. Le kako jim je to uspelo, je preveril Iztok Konc. *99-odstotna precepljenost velja za skupino prebivalk in prebivalcev starejših od 50 let. Foto: OurWorldInData
Po letu dni premora zaradi epidemije se med vse vedoželjne na ljubljanske mostove, ulice in trge vrača festival znanja in eksperimentov Znanstival. Danes in jutri obiskovalcem ponuja množico zanimivih znanstvenih predavanj, eksperimentnih delavnic in dogodivščin, tako da lahko sprehod po centru našega glavnega mesta na privlačen način združite s spoznavanjem novega. Kaj vse se je na Znanstivalu 2021 dogajalo v petkovih dopoldanskih urah, boste slišali v reportaži, ki jo je pripravil Aleš Ogrin.
Danes bodo v Ljubljani postavili sedem novih spotikavcev, tlakovcev spomina, s katerimi se poklonijo žrtvam holokavsta. Štiri izmed spotikavcev bodo postavili na Korytkovi 22 štirim članom družine Silberstein Savić, ki je v Ljubljano prišla iz Hrvaške. Artur Silberstein in Pavla Silberstein sta imela sinova Stevana in Djura Savića, Cirila Štuber pa se je pogovarjala s hčerko Stevana Savića, ki prihaja iz Brežic.
Kovidne novice iz Hrvaške govorijo o hitri rasti krivulje okuženih, v minulih 24-tih urah so zabeležili največ okuženih v enem dnevu od konca maja, podobno je tudi v Avstriji, turizem je glede na dobro zasedenost kampov na Hrvaškem še kar živahen, ta teden se je tam začela tudi šola. Kakšni so ukrepi (maske, testiranje, karantena) pri naših južnih sosedih in kako načrtuje Hrvaška ukrepati v primeru poslabšanja razmer, je v pogovoru s Cirilo Štuber povzela zagrebška dopisnica Tanja Borčič Bernard.
Danes je svetovni dan fizioterapije. Fizioterapija ima velik pomen na življenje posameznikov s posebnimi potrebami z vidika čim hitrejše rehabilitacije oz. habilitacije, ki je bistvenega pomena za vzpostavitev oziroma ohranjanje psiho-fizičnega stanja. Preprečuje respiratorne zaplete, ohranja ali izboljša mišično moč, ohranja gibljivost sklepov, izvaja se lahko tudi protibolečinska terapija ter s tem posledično posameznikom omogoča toliko samostojnosti kolikor jo le-ti premorejo. V pogovoru s Petro Medved je diplomirana fizioterapevtka iz Zveze Sonček – Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije, Melinda Ramadani pojasnila, da gre za dejavnost, ki onemogoča poslabšanje zdravstvenega stanja ali pa tega v primeru progresivnih bolezni upočasni ter deluje na splošno boljše počutje posameznika.
V tej zadnji tretjini leta 2021 je tudi abcEU malce drugačen. V teh dneh, predvsem sicer v minulem tednu, je bilo kar nekaj govora o obiskih in srečanjih v Sloveniji – kar je bil nemara za zdaj še najbolj očiten, viden vtis o tem, da je trenutno Slovenija nekakšno birokratsko-sestankovalno središče Evropske unije.
Začetek septembra je tudi v znamenju večje varnosti v železniškem prometu. Da bi bila vožnja z vlakom varna, prav tako prehajanje železniške proge, bodo policisti vse do 13. septembra skupaj s Slovenskimi železnicami opozarjali na pravilno obnašanje v vlakih in na nivojskih prehodih. Gre za mednarodno preventivno akcijo, o kateri smo govorili z Doro Mezek Kukec s Slovenskih železnic in policistom, inšpektorjem Sebastjanom Mohoričem.
Celoten pogovor z dr. Tadejem Bratetom, industrijskim arheologom ter avtorjem številnih knjig, člankov in razprav s področja tehniške dediščine, ob 120-letnici prve vožnje tramvaja v Ljubljani.
Neveljaven email naslov