Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Slovenijo je danes iz Grčije prišla prva skupina oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito. V našo državo so bili napoteni v okviru sheme za solidarnostno prerazporeditev prebežnikov v Evropski uniji, gre pa za 28 ljudi, ki prihajajo iz Sirije in Iraka.
Kot je v minulih dneh sporočilo Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ), so bili vsi prosilci za azil varnostno preverjeni, sprva pa bodo nameščeni v azilnem domu na Viču oziroma v eni izmed njegovih izpostav. Po pridobitvi statusa jih bodo nato nastanili v integracijskih hišah v Ljubljani in Mariboru. Pristojni so se obrnili tudi na zasebnike, ki bi v najem oddali stanovanja.
Državni sekretar na MNZ Boštjan Šefic je za naš radio pojasnil:
Varnostno preverjanje poteka z vsemi pristojnimi službami v Sloveniji. Na podlagi pogovorov s prosilci, tem kjer je to potrebno, in na podlagi mednarodnega sodelovanja, so pristojni organi izvedeli varnostno preverjanje in ugotovili, da ni nobenega zadržka.
V Slovenijo bo letos in v naslednjem letu iz Italije in Grčije napotenih 567 beguncev, ki bodo prihajali postopoma v manjših skupinah. Ministrstvo za notranje zadeve je na svoji spletni strani objavilo tudi slike prihoda prve skupine migrantov v Slovenijo, ogledate si jih lahko v spodnji galeriji. Dogajanje za vas obširno spremljamo tudi na Prvem in v vseh informativnih oddajah Radia Slovenija. V zgornjem predvajalniku lahko poslušate prispevek Ane Štravs, ki je bil objavljen v oddaji Danes do trinajstih.
Lucija Dimnik Rikič je v prispevku za oddajo Dogodki in odmevi poročala, da je skupino prvih prosilcev za azil sestavljalo pet družin in štirje samski moški. Ob prihodu v azilni dom na Viču so bili najprej zdravstveno pregledani, nato pa sta sledila sprejem in obravnava njihovih prošenj za mednarodno zaščito. Prispevek lahko poslušate s klikom na predvajalnik.
V Sloveniji je v prvih treh mesecih letošnjega leta izginilo 20 otrok beguncev brez spremstva. To navaja poročilo Evropske komisije o gibanju otrok beguncev. Po nekaterih ocenah v Sloveniji neznano kam odide kar 80 odstotkov mladoletnikov brez spremstva. Številni med čakanjem na mednarodno zaščito preprosto zapustijo azilni dom ali krizne centre. Kam gredo in kakšna je njihova usoda, pa ne ve nihče. Gre za pojav, s katerim se srečujejo mnoge evropske države. Več podrobnosti boste izvedeli ob poslušanju prispevka Lucije Dimnik Rikič.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Slovenijo je danes iz Grčije prišla prva skupina oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito. V našo državo so bili napoteni v okviru sheme za solidarnostno prerazporeditev prebežnikov v Evropski uniji, gre pa za 28 ljudi, ki prihajajo iz Sirije in Iraka.
Kot je v minulih dneh sporočilo Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ), so bili vsi prosilci za azil varnostno preverjeni, sprva pa bodo nameščeni v azilnem domu na Viču oziroma v eni izmed njegovih izpostav. Po pridobitvi statusa jih bodo nato nastanili v integracijskih hišah v Ljubljani in Mariboru. Pristojni so se obrnili tudi na zasebnike, ki bi v najem oddali stanovanja.
Državni sekretar na MNZ Boštjan Šefic je za naš radio pojasnil:
Varnostno preverjanje poteka z vsemi pristojnimi službami v Sloveniji. Na podlagi pogovorov s prosilci, tem kjer je to potrebno, in na podlagi mednarodnega sodelovanja, so pristojni organi izvedeli varnostno preverjanje in ugotovili, da ni nobenega zadržka.
V Slovenijo bo letos in v naslednjem letu iz Italije in Grčije napotenih 567 beguncev, ki bodo prihajali postopoma v manjših skupinah. Ministrstvo za notranje zadeve je na svoji spletni strani objavilo tudi slike prihoda prve skupine migrantov v Slovenijo, ogledate si jih lahko v spodnji galeriji. Dogajanje za vas obširno spremljamo tudi na Prvem in v vseh informativnih oddajah Radia Slovenija. V zgornjem predvajalniku lahko poslušate prispevek Ane Štravs, ki je bil objavljen v oddaji Danes do trinajstih.
Lucija Dimnik Rikič je v prispevku za oddajo Dogodki in odmevi poročala, da je skupino prvih prosilcev za azil sestavljalo pet družin in štirje samski moški. Ob prihodu v azilni dom na Viču so bili najprej zdravstveno pregledani, nato pa sta sledila sprejem in obravnava njihovih prošenj za mednarodno zaščito. Prispevek lahko poslušate s klikom na predvajalnik.
V Sloveniji je v prvih treh mesecih letošnjega leta izginilo 20 otrok beguncev brez spremstva. To navaja poročilo Evropske komisije o gibanju otrok beguncev. Po nekaterih ocenah v Sloveniji neznano kam odide kar 80 odstotkov mladoletnikov brez spremstva. Številni med čakanjem na mednarodno zaščito preprosto zapustijo azilni dom ali krizne centre. Kam gredo in kakšna je njihova usoda, pa ne ve nihče. Gre za pojav, s katerim se srečujejo mnoge evropske države. Več podrobnosti boste izvedeli ob poslušanju prispevka Lucije Dimnik Rikič.
"Starši si morajo vzeti čas in pojasniti otrokom, da tudi oni prispevajo k zmanjšanju širjenja korona virusa," pojasnjuje razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek. Z njo se je pogovarjala Jana Bajželj
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Stiska, anksioznost, nevednost, kaj storiti… ta občutja nas lahko spremljajo v tem času, ko se ne samo v Sloveniji, ampak po celem svetu spopadamo z novim koronavirusom. V takih časih je pomembno ohraniti mirno kri, zaupati strokovnjakom, se ravnati samozaščitniško, pravi psiholog Marko Polič, upokojeni zaslužni profesor na ljubljanski filozofski fakulteti. Ne smemo pa pozabiti tudi na tiste, ki so bili izolirani, in se vzdržati stigmatiziranja in šikaniranja okuženih ter njihovih najbližjih. Z Markom Poličem se je - tudi o meji med previdnostjo in pretiravanjem - pogovarjala Tina Lamovšek.
Radi rečemo, da je zgodovina učiteljica življenja. Zato je v določenih situacijah koristno, da se ozremo k podobnim situacijam v preteklosti in iz njih potegnemo nauk ali rešitev. Andreja Čokl je poklicala redno profesorico dr. Zvonko Zupanič Slavec, predstojnico Inštituta za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, ki dobro pozna epidemije, ki so že prizadele človeštvo, in pozorno spremlja tudi dogajanje, povezano s širjenjem koronavirusa. Podpira vse vladne ukrepe in ljudem polaga na srce, naj jih upoštevajo.
Za preprečevanje širjenje virusa Covid-19 ravnamo odgovorno, pogosto si umivamo roke, kašljamo v rokav, se ne družimo v večjih skupinah in seveda zbiramo vse najnovejše informacije. To seveda počnemo tudi prek spleta, kar so začeli izkoriščati že kibernetski prevaranti, opozarjajo na nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost. Pozorna naj bodo tudi podjetja, ki so zaposlene prosila, naj delajo od doma. Kaj se dogaja in kako ukrepati, je Urški Henigman razložil Tadej Hren s Si-Certa.
Tokrat smo se v četrtkovem jutru odpravili v Šaleško dolino, od koder pridobimo skoraj tretjino vse električne energije. Že desetletja tam deluje Termoelekrarna Šoštanj, kjer zato kurijo premog iz velenjskega premogovnika, po novem pa bi tam sežigali tudi odpadke, čemur pa domačini nasprotujejo. A zahteve prebivalcev s tega območja, ki želijo živeti v lepšem okolju, niso povsem nove, že pred desetletji se je namreč ravno v Velenju zgodila prva ekološka revolucija, verjetno edina večja revolucija na območju takratne Jugoslavije. O tem se je Mojca Delač pogovarjala z dopisnico Metko Pirc.
Biotehnologinja Petra Sušjan, kemičarka Špela Trafela in fizičarka Lara Ulčakar so letošnje štipendistke programa Za ženske v znanosti, ki ga organizirata L’Oreal Adria in Slovenska nacionalna komisija za Unesco. Na ta način podpirajo in spodbujajo mlade vrhunske znanstvenice na začetku kariere z enkratnimi štipendijami v višini 5000 evrov. Tovrstna podpora je pomembna, saj v raziskovalni dejavnosti v Evropski uniji dela le tretjina žensk, najslabše so zastopane v zasebnem sektorju ter više, ko pogledamo po hierarhični lestvici. V Sloveniji je doktorandk polovica, na vodstvenih položajih je žensk le še 17 odstotkov.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Družbi domov Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, ki ga morda najbolj poznamo po šolah v naravi, se je pridružil nov dom na Prvinah nad Zagorjem ob Savi v Zasavju. Tako je otrokom, od tistih najmlajših vrtčevski naprej, pa tudi društvom in družinam ter posameznikom sedaj na voljo 25 domov po vsej Sloveniji. V domu na Prvinah nad Zagorjem ob Savi v teh dneh šolo v naravi preživlja prva skupina osnovnošolcev. Obiskala jih je Karmen Štrancar Rajevec
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Naš dopisnik Janko Petrovec iz Rima v pogovoru z Dragom Balažičem o aktualnih razmerah in karanteni zaradi koronavirusa v Italiji.
Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinka Todorovski je včeraj predstavila poročilo o odzivih uporabnikov javnega servisa, s katerimi se je ukvarjala v minulem letu. Po letu 2018, ki je bilo rekordno, je na njen nasolov lani prišlo drugo največje število mnenj, vprašanj, pripomb, predlogov, pritožb in pohval odkar obstaja institut varuha. Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev je most med javnostjo in javno radiotelevizijo. Odgovarja na vprašanja, pripombe, pritožbe in predloge, pojasnjuje, posreduje, piše mnenja in priporočila, sproža notranje razprave in presoja ali programski ustvarjalci spoštujejo poklicna merila in standarde. Letno poročilo je obsežen dokument, z vrsto statističnih podatkov o odzivih pa tudi mnogimi zanimivimi in koristnimi vsebinskimi zapisi, povzetki, sklepi, priporočili, itn.
Po seji strokovnega sveta za konkurenčnost je gospodarski minister Zdravko Počivalšek predstavil vrsto ukrepov za pomoč gospodarstvu, ki ga je ali pa ga še bo prizadel koronavirus.
Evropsko sodišče za človekove pravice bo jutri izreklo sodbo v primeru pritožbe dveh romskih družin, ki Sloveniji očitata kršitev konvencije o človekovih pravicah, ker nimata dostopa do pitne vode. Slovenijo lahko – podobno kot v primeru izbrisanih – doleti visoka denarna kazen. Romski družini iz Goriče vasi v Ribnici in iz Dobruške vasi v občini Škocjan očitata Sloveniji kršenje treh členov konvencije o človekovih pravicah: prepoved ponižujočega ravnanja, spoštovanje družinskega in zasebnega življenja ter prepoved diskriminacije, saj v nelegalnih romskih naseljih nimata dostopa do pitne vode. Državo na problem opozarjamo že vrsto let, bivanjske razmere tam niso vredne človeka, pravi Blaž Kovač iz Amnesty International Slovenija, ki pomaga Romom v postopku pred Evropskim sodiščem za človekove pravice
Uroš Lipušek spremlja aktualno stanje na Kitajskem, od koder se je po svetu razširil novi korona virus.
Slovensko-avstrijska pisateljica in intelektualka Alma Karlin se je pred stotimi leti podala na svojo pot okrog sveta. Njene izkušnje in razmišljanja o svetu so se prelili v pesmi, ki so dolgo ostajale skrite pred očmi javnosti, pred kratkim pa so po zaslugi Jerneje Jezernik in Nike Solce ter v prevodu Boštjana Dvořaka zaživele v slovenskem jeziku. Izšle so tudi na albumu »Ko duše pokličem«, v malce drugačni zasedbi pa smo jih ujeli na koncertu, 27. februarja, v Centru slovanskih kultur v Ljubljani. Nastopili so pevka Nika Solce, ki je zaigrala tudi na ukulele in kitaro, pridružili so se ji violinist in harmonikar Stefan Steiner, flavtistka in spremljevalna vokalistka Katja Mlinar, harmonikar Matija Solce in kontrabasist Klemen Krajc.
Danes obeležujemo svetovni dan varčevanja z energijo. Za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov je večja energijska učinkovitost še bolj pomembna kot nove tehnologije, pravi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, ki opozarja, da smo ljudje sicer pripravljeni varčevati, a imamo v povprečju premalo znanja o tem, katere aktivnosti porabijo največ energije
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Novi koronavirus, ki se je iz Kitajske prenesel že v 60 držav, tudi v Slovenijo, sproža številna vprašanja. Med drugim, ali se je smiselno v tem času vseeno odpraviti na potovanje, ali je bolje v skrbi za lastno zdravje in varnost odpovedati že kupljen turistični paket oz. letalsko karto in nastanitev. Kolegica Simeona Rogelj se je o tem pogovarjala z Matjažem Jakinom iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Neveljaven email naslov
