Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Slovenijo je danes iz Grčije prišla prva skupina oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito. V našo državo so bili napoteni v okviru sheme za solidarnostno prerazporeditev prebežnikov v Evropski uniji, gre pa za 28 ljudi, ki prihajajo iz Sirije in Iraka.
Kot je v minulih dneh sporočilo Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ), so bili vsi prosilci za azil varnostno preverjeni, sprva pa bodo nameščeni v azilnem domu na Viču oziroma v eni izmed njegovih izpostav. Po pridobitvi statusa jih bodo nato nastanili v integracijskih hišah v Ljubljani in Mariboru. Pristojni so se obrnili tudi na zasebnike, ki bi v najem oddali stanovanja.
Državni sekretar na MNZ Boštjan Šefic je za naš radio pojasnil:
Varnostno preverjanje poteka z vsemi pristojnimi službami v Sloveniji. Na podlagi pogovorov s prosilci, tem kjer je to potrebno, in na podlagi mednarodnega sodelovanja, so pristojni organi izvedeli varnostno preverjanje in ugotovili, da ni nobenega zadržka.
V Slovenijo bo letos in v naslednjem letu iz Italije in Grčije napotenih 567 beguncev, ki bodo prihajali postopoma v manjših skupinah. Ministrstvo za notranje zadeve je na svoji spletni strani objavilo tudi slike prihoda prve skupine migrantov v Slovenijo, ogledate si jih lahko v spodnji galeriji. Dogajanje za vas obširno spremljamo tudi na Prvem in v vseh informativnih oddajah Radia Slovenija. V zgornjem predvajalniku lahko poslušate prispevek Ane Štravs, ki je bil objavljen v oddaji Danes do trinajstih.
Lucija Dimnik Rikič je v prispevku za oddajo Dogodki in odmevi poročala, da je skupino prvih prosilcev za azil sestavljalo pet družin in štirje samski moški. Ob prihodu v azilni dom na Viču so bili najprej zdravstveno pregledani, nato pa sta sledila sprejem in obravnava njihovih prošenj za mednarodno zaščito. Prispevek lahko poslušate s klikom na predvajalnik.
V Sloveniji je v prvih treh mesecih letošnjega leta izginilo 20 otrok beguncev brez spremstva. To navaja poročilo Evropske komisije o gibanju otrok beguncev. Po nekaterih ocenah v Sloveniji neznano kam odide kar 80 odstotkov mladoletnikov brez spremstva. Številni med čakanjem na mednarodno zaščito preprosto zapustijo azilni dom ali krizne centre. Kam gredo in kakšna je njihova usoda, pa ne ve nihče. Gre za pojav, s katerim se srečujejo mnoge evropske države. Več podrobnosti boste izvedeli ob poslušanju prispevka Lucije Dimnik Rikič.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Slovenijo je danes iz Grčije prišla prva skupina oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito. V našo državo so bili napoteni v okviru sheme za solidarnostno prerazporeditev prebežnikov v Evropski uniji, gre pa za 28 ljudi, ki prihajajo iz Sirije in Iraka.
Kot je v minulih dneh sporočilo Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ), so bili vsi prosilci za azil varnostno preverjeni, sprva pa bodo nameščeni v azilnem domu na Viču oziroma v eni izmed njegovih izpostav. Po pridobitvi statusa jih bodo nato nastanili v integracijskih hišah v Ljubljani in Mariboru. Pristojni so se obrnili tudi na zasebnike, ki bi v najem oddali stanovanja.
Državni sekretar na MNZ Boštjan Šefic je za naš radio pojasnil:
Varnostno preverjanje poteka z vsemi pristojnimi službami v Sloveniji. Na podlagi pogovorov s prosilci, tem kjer je to potrebno, in na podlagi mednarodnega sodelovanja, so pristojni organi izvedeli varnostno preverjanje in ugotovili, da ni nobenega zadržka.
V Slovenijo bo letos in v naslednjem letu iz Italije in Grčije napotenih 567 beguncev, ki bodo prihajali postopoma v manjših skupinah. Ministrstvo za notranje zadeve je na svoji spletni strani objavilo tudi slike prihoda prve skupine migrantov v Slovenijo, ogledate si jih lahko v spodnji galeriji. Dogajanje za vas obširno spremljamo tudi na Prvem in v vseh informativnih oddajah Radia Slovenija. V zgornjem predvajalniku lahko poslušate prispevek Ane Štravs, ki je bil objavljen v oddaji Danes do trinajstih.
Lucija Dimnik Rikič je v prispevku za oddajo Dogodki in odmevi poročala, da je skupino prvih prosilcev za azil sestavljalo pet družin in štirje samski moški. Ob prihodu v azilni dom na Viču so bili najprej zdravstveno pregledani, nato pa sta sledila sprejem in obravnava njihovih prošenj za mednarodno zaščito. Prispevek lahko poslušate s klikom na predvajalnik.
V Sloveniji je v prvih treh mesecih letošnjega leta izginilo 20 otrok beguncev brez spremstva. To navaja poročilo Evropske komisije o gibanju otrok beguncev. Po nekaterih ocenah v Sloveniji neznano kam odide kar 80 odstotkov mladoletnikov brez spremstva. Številni med čakanjem na mednarodno zaščito preprosto zapustijo azilni dom ali krizne centre. Kam gredo in kakšna je njihova usoda, pa ne ve nihče. Gre za pojav, s katerim se srečujejo mnoge evropske države. Več podrobnosti boste izvedeli ob poslušanju prispevka Lucije Dimnik Rikič.
Danes zjutraj ob petih so neznanci iz mimovozečega avtomobila streljali na ameriško veleposlaništvo v Ankari. Veleposlaništvo je zaradi praznika zaprto, pa tudi sicer je bilo prezgodaj, da bi s tem resno ogrozili življenja morebitnih mimoidočih ali zaposlenih. Odnosi med Turčijo in ZDA so se poslabšali zaradi ameriških gospodarskih ukrepov.
Na TV SLO 1 prihaja ena najodmevnejših nadaljevank zadnjih let, večkrat nagrajena ameriška serija Deklina zgodba, posneta po knjižni predlogi Margaret Atwood iz leta 1985. Foto: //htpps://wikimedia.org
Slovenca Aleš Česen in Luka Stražar sta skupaj z Britancem Tomom Livingstonom postala šele druga v zgodovini, ki jima je uspelo osvojiti vrh Latoka. Trojica je sicer prva nasvetu, ki je stopila na vrh 7 tisoč 145 metrov visoke gore s severne strani. Plezalno smer, zdaj poimenovano Česen - Livingston - Stražar, so ocenili z oceno ED+, to je povišana najvišja stopnja francoske šeststopenjske lestvice. Severni greben Latoka velja za eno najzahtevnejših plezalnih smeri v Karakorumu, zato se podvig slovensko - britanske odprave nedvomno uvršča med najpomembnejše alpinistične dosežke leta. Pri ameriški reviji Rock and Ice so ga že imenovali za favorita za najprestižnejšo alpinistično nagrado zlati cepin. Alpinisti se vrnejo predvidoma v nedeljo, kako je doživljal podvig, nam je povedal Tomo Česen, oče vodje odprave Aleša Česna.
Žiga Emeršič je doktorski študent na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko ter raziskovalec v tamkajšnjem Laboratoriju za računalniški vid. Zadnje časa njegovo zanimanje vzbujajo predvsem uhlji. Ta del človeškega telesa je edinstven, razpoznava ljudi na podlagi uhljev pa manj raziskana tema.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenci smo znani po tem, da se radi lotevamo nekoliko posebnih in ekstremnih podvigov. Prav res posebnega so se pretekli teden lotili trije kamniški upokojenci. Jernej Štrajhar, Franc Šuštar in Janez Ahčin iz Tuhinjske doline so z mopedi znamke Tomos »objeli« Slovenijo oz. jo obkrožili po celotni dolžini meje.
Viadukt Monardi je velik viadukt, ki je zgrajen tako, kot so takrat znali. Leta 2016 so izvedli sanacijo viadukta, ki bi morala biti narejena kakovostno, saj sicer lahko pride še dodatnih napak. O tem, kaj lahko gre narobe pri takšnih objektih, je Tjaša Škamperle vprašala Marjana Pipenbaherja iz biroja Ponting, ki je projektiral več mostov in viaduktov.
Z dr. Matjažem Gregoričem smo se odpravili v svet črnih vdov, najstrupenejših pajkov v naši regiji, ki jih v Sloveniji zaenkrat še ni.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Del lanskih predsedniških volitev so zaznamovala tudi družbena omrežja, ko se je 9 kandidatov in kandidatk na takšen in drugačen način skušalo približati volivcem in volivkam na spletu. Njihovo spletno prisotnost je analizirala skupina študentov 2. letnika programa Multimedija na FDV-ju. O tem se je Tina Lamovšek pogovarjala s prof. dr. Tanjo Oblak Črnič s FDV-ja, ki je bila skupaj s prof. dr. Dejanom Verčičem mentorica tem študentom. Za začetek je izpostavila dejstvo, da mladi niso homogena skupina ljudi in da jih ne smemo stereotipizirati kot politično apatično skupino, temveč da jih – kot je pokazala ta analiza - tudi politika zanima. Novinarko pa je zanimalo, ali so študenti našli povezavo med online – spletno prisotnostjo predsedniških kandidatov in kandidatk (torej, da so bili politiki aktivni na več družbenih omrežjih, tam tudi aktivno sodelovali) in uspešnostjo na predsedniških volitvah 2017?
Tokrat gledamo v glave aktivne mladine. Kaj jih žene, kaj spodbuja, da se pridružujejo prostovoljnim iniciativam, da se združujejo v društva in se na sploh povezujejo s sovrstniki, ki imajo enake interese. Katerih je več – tistih mladih, ki so aktivni člani družbe ali tistih drugih, ki jih svet okoli njih ne zanima? To se sprašujemo 12. avgusta, ob mednarodnem dnevu mladih.
V četrtkovi rubriki Po Sloveniji z dopisniki smo se z Metko Pirc pogovarjali o letošnji hmeljarski sezoni v Spodnji Savinjski dolini, ki ji rečejo tudi dolina zelenega zlata.
Nekaj manj kot 50 šoloobveznih otrok iz planinskih društev »Sloga« Rogatec, Boč Kostrivnica in Zagorje ob Savi te dni del svojih počitnic preživlja pod vznožjem Pece. Enotedenski tabor mineva v duhu raziskovanja tega dela Slovenije in krepitvi planinskih veščin.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Dosedanja poročila o kmetijski suši v Evropi so zelo neugodna. Močno zmanjšani pridelki zelenjave, žit in drugih poljščin bodo zagotovo prinesli podražitve. Zlasti velike se obetajo na trgu z zelenjavo. Koliko se bodo posledice suše odrazile v ceni hrane, je Jernejka Drolec povprašala poznavalca razmer dr. Aleša kuharja z Biotehniške fakultete.
Voznik je ekipo najprej žalil, nato pa zapeljal v novinarko in snemalca Televizije Slovenija. Snemalec je pravočasno odskočil, poškodovana je bila le kamera.
Na trgu je okoli 35 do 40% slovenske zelenjave, večino pa še vedno pripeljejo iz držav bivše Jugoslavije, Albanije, pa tudi iz zahodno evropskih držav, kot so Portugalska, Španija, Italija. Približno polovica v Sloveniji pridelane zelenjave se proda prek zadrug, lani je bilo tako prodanih dobrih 4000 ton zelenjave in 4.200 ton krompirja. Največje odkupovalke so kmetijske zadruge Krka Novo Mesto, Ptuj, Agraria Koper, Sloga Kranj in Cerklje. Kljub temu da se slovenski potrošnik zaveda prednosti slovenske, lokalno pridelane zelenjave, pa se domača pridelava po nekaterih podatkih celo zmanjšuje oz. stagnira. Razlog je v tem, da na trgu kakovost slovenske zelenjave ni pravilno ovrednotena, je Jernejki Drolec v pojasnila Valerija Kodrič Majcen iz kmetijske zadruge Ptuj, ene večjih odkupovalk slovenske zelenjave. Letno odkupijo približno 2500 ton, največ mladega krompirja, rdeče pese in čebule.
Tako kot otok Lombok je potres v nedeljo prizadel tudi bližnji otok Gili Travangan, kamor smo poklicali Ivico Podržaj.
Neveljaven email naslov