Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Slovenijo je danes iz Grčije prišla prva skupina oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito. V našo državo so bili napoteni v okviru sheme za solidarnostno prerazporeditev prebežnikov v Evropski uniji, gre pa za 28 ljudi, ki prihajajo iz Sirije in Iraka.
Kot je v minulih dneh sporočilo Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ), so bili vsi prosilci za azil varnostno preverjeni, sprva pa bodo nameščeni v azilnem domu na Viču oziroma v eni izmed njegovih izpostav. Po pridobitvi statusa jih bodo nato nastanili v integracijskih hišah v Ljubljani in Mariboru. Pristojni so se obrnili tudi na zasebnike, ki bi v najem oddali stanovanja.
Državni sekretar na MNZ Boštjan Šefic je za naš radio pojasnil:
Varnostno preverjanje poteka z vsemi pristojnimi službami v Sloveniji. Na podlagi pogovorov s prosilci, tem kjer je to potrebno, in na podlagi mednarodnega sodelovanja, so pristojni organi izvedeli varnostno preverjanje in ugotovili, da ni nobenega zadržka.
V Slovenijo bo letos in v naslednjem letu iz Italije in Grčije napotenih 567 beguncev, ki bodo prihajali postopoma v manjših skupinah. Ministrstvo za notranje zadeve je na svoji spletni strani objavilo tudi slike prihoda prve skupine migrantov v Slovenijo, ogledate si jih lahko v spodnji galeriji. Dogajanje za vas obširno spremljamo tudi na Prvem in v vseh informativnih oddajah Radia Slovenija. V zgornjem predvajalniku lahko poslušate prispevek Ane Štravs, ki je bil objavljen v oddaji Danes do trinajstih.
Lucija Dimnik Rikič je v prispevku za oddajo Dogodki in odmevi poročala, da je skupino prvih prosilcev za azil sestavljalo pet družin in štirje samski moški. Ob prihodu v azilni dom na Viču so bili najprej zdravstveno pregledani, nato pa sta sledila sprejem in obravnava njihovih prošenj za mednarodno zaščito. Prispevek lahko poslušate s klikom na predvajalnik.
V Sloveniji je v prvih treh mesecih letošnjega leta izginilo 20 otrok beguncev brez spremstva. To navaja poročilo Evropske komisije o gibanju otrok beguncev. Po nekaterih ocenah v Sloveniji neznano kam odide kar 80 odstotkov mladoletnikov brez spremstva. Številni med čakanjem na mednarodno zaščito preprosto zapustijo azilni dom ali krizne centre. Kam gredo in kakšna je njihova usoda, pa ne ve nihče. Gre za pojav, s katerim se srečujejo mnoge evropske države. Več podrobnosti boste izvedeli ob poslušanju prispevka Lucije Dimnik Rikič.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Slovenijo je danes iz Grčije prišla prva skupina oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito. V našo državo so bili napoteni v okviru sheme za solidarnostno prerazporeditev prebežnikov v Evropski uniji, gre pa za 28 ljudi, ki prihajajo iz Sirije in Iraka.
Kot je v minulih dneh sporočilo Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ), so bili vsi prosilci za azil varnostno preverjeni, sprva pa bodo nameščeni v azilnem domu na Viču oziroma v eni izmed njegovih izpostav. Po pridobitvi statusa jih bodo nato nastanili v integracijskih hišah v Ljubljani in Mariboru. Pristojni so se obrnili tudi na zasebnike, ki bi v najem oddali stanovanja.
Državni sekretar na MNZ Boštjan Šefic je za naš radio pojasnil:
Varnostno preverjanje poteka z vsemi pristojnimi službami v Sloveniji. Na podlagi pogovorov s prosilci, tem kjer je to potrebno, in na podlagi mednarodnega sodelovanja, so pristojni organi izvedeli varnostno preverjanje in ugotovili, da ni nobenega zadržka.
V Slovenijo bo letos in v naslednjem letu iz Italije in Grčije napotenih 567 beguncev, ki bodo prihajali postopoma v manjših skupinah. Ministrstvo za notranje zadeve je na svoji spletni strani objavilo tudi slike prihoda prve skupine migrantov v Slovenijo, ogledate si jih lahko v spodnji galeriji. Dogajanje za vas obširno spremljamo tudi na Prvem in v vseh informativnih oddajah Radia Slovenija. V zgornjem predvajalniku lahko poslušate prispevek Ane Štravs, ki je bil objavljen v oddaji Danes do trinajstih.
Lucija Dimnik Rikič je v prispevku za oddajo Dogodki in odmevi poročala, da je skupino prvih prosilcev za azil sestavljalo pet družin in štirje samski moški. Ob prihodu v azilni dom na Viču so bili najprej zdravstveno pregledani, nato pa sta sledila sprejem in obravnava njihovih prošenj za mednarodno zaščito. Prispevek lahko poslušate s klikom na predvajalnik.
V Sloveniji je v prvih treh mesecih letošnjega leta izginilo 20 otrok beguncev brez spremstva. To navaja poročilo Evropske komisije o gibanju otrok beguncev. Po nekaterih ocenah v Sloveniji neznano kam odide kar 80 odstotkov mladoletnikov brez spremstva. Številni med čakanjem na mednarodno zaščito preprosto zapustijo azilni dom ali krizne centre. Kam gredo in kakšna je njihova usoda, pa ne ve nihče. Gre za pojav, s katerim se srečujejo mnoge evropske države. Več podrobnosti boste izvedeli ob poslušanju prispevka Lucije Dimnik Rikič.
Državni sekretar Boštjan Šefic se je odzval na teroristične napade v Parizu.
Strokovnjak za varnostna vprašanja Klemen Grošelj v pogovoru z Natašo Mulec razmišlja o varnostno-obrambnih vidikih napadov v Parizu.
Zunanji minister Karl Erjavec se je v pogovoru z Natašo Mulec čustveno odzval na dogodke v Parizu.
V pogovoru z Matejem Šurcem bruseljski dopisnik razmišlja o širših posledicah terorističnih napadov v Parizu.
14 november je dan slovenskeg znakovnega jezika. Kot jezik sporazumevanja ga uporablja 978 gluhih. O tem, kakšne zakonitosti veljajo za naš znakovni jezik, se je Petra Medved pogovarjala s tolmačko zanj Natašo Kordiš.
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije ta mesec uspešno končuje projekt Knjižnica slepih in slabovidnih, ki je potekal od januarja 2013.
Slovenska šahovska reprezentanca jutri potuje na Islandijo, kjer bo potekalo ekipno evropsko šahovsko prvenstvo. Danes so zato pripravili promocijski dogodek na ljubljanskem Prešernovem trgu, kjer so jih imeli mimoidoči priložnost spoznati v živo, najpogumnejši pa so z njimi odigrali tudi partijo šaha. Reportažo je pripravila Darja Pograjc.
Vasja Badalič je za oddajo Gori, doli, naokoli poslal zgodbo o tem, zakaj Afganistanci zapuščajo svojo domovino? Kdo jo zapušča, kako in kam gredo? Koliko denarja potrebujejo? O vsem tem je iz Afganistana poročal Vasja Badalič.
Spet je tisti čas v letu, ko na naših fasadah mrgoli veliko število harlekinskih polonic.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
25. septembra bo v ljubljanski dvorani Stožice gostoval eden najbolj znanih vojaških zborov na svetu, znameniti zbor Rdeče armade, ki ga spremljata tudi orkester in balet. Slovenskemu občinstvu se bo predstavil 150 članski kolektiv pevcev, glasbenikov in plesalcev, ki nastopajo po vsem svetu. Posebni gostje bodo Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, Oto Pestner in Lado Leskovar. Zbor Rdeče armade je pred septembrsko turnejo, med katero bo nastopal tudi v Italiji, na Madžarskem in v Romunijo obiskala naša moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik.
Sindikati so ta teden začeli zbirati podpise za spremembo definicije minimalne plače, iz katere bi izvzeli dodatek za neugoden delovni čas. Po podatkih Ajpesa minimalno plačo prejema približno 40.000 zaposlenih. Takih, ki prejemajo minimalno plačo skupaj z dodatki za nočno, praznično in nedeljsko delo, pa glede na rezultate ankete, ki so jo sindikati izvedli med 95.000 zaposlenimi, minimalno plačo in dodatek za nočno delo hkrati prejema le 1,1 odstotka, minimalno plačo in dodatek za nedeljsko delo pa 1,3 odstotka zaposlenih.
Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli rtič so tudi letos obiskali otroci iz dveh držav nekdanje Sovjetske zveze, ki so vsaj za nekaj časa skušali postati to, kar so otroci. Čeprav v nekaj dneh na morju ne pozabijo na svoje domače in to, od kod prihajajo, se imajo vseeno lepo. Slovenija projekt rehabilitacije otrok iz Ukrajine podpira že enajsto leto, otroci iz Belorusije pa so letos na slovensko obalo pripotovali četrtič. Projekt sofinancira ministrstvo za zunanje zadeve RS, izvaja pa ITF, ustanova za krepitev človekove varnosti, v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije.
Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli rtič so tudi letos obiskali otroci iz dveh držav nekdanje Sovjetske zveze, ki so vsaj za nekaj časa skušali postati to, kar so otroci. Čeprav v nekaj dneh na morju ne pozabijo na svoje domače in to, od kod prihajajo, se imajo vseeno lepo. Slovenija projekt rehabilitacije otrok iz Ukrajine podpira že enajsto leto, otroci iz Belorusije pa so letos na slovensko obalo pripotovali četrtič. Projekt sofinancira ministrstvo za zunanje zadeve RS, izvaja pa ITF, ustanova za krepitev človekove varnosti, v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije.
Aktivist, ki mu nikoli ne zmanjka energije in je, tako se zdi, vedno v gibanju in odkrivanju, te dni sedi v mirnem, napol vaškem okolju na Gorenjskem. Kar, priznava, zanj ni enostavno. Tomo Križnar namreč piše novo knjigo, s katero bo še enkrat pozval k ohranitvi nedolžnih ljudstev, ki so sicer na geopolitični šahovnici prezrta in brez moči. A vsebina knjige bo le krajši del pogovora, večinoma bo Tomo govoril o migrantih, ki prihajajo v Evropo, in o prepogosto prezrtih vzrokih migracij.
Aktivist, ki mu nikoli ne zmanjka energije in je, tako se zdi, vedno v gibanju in odkrivanju, te dni sedi v mirnem, napol vaškem okolju na Gorenjskem. Kar, priznava, zanj ni enostavno. Tomo Križnar namreč piše novo knjigo, s katero bo še enkrat pozval k ohranitvi nedolžnih ljudstev, ki so sicer na geopolitični šahovnici prezrta in brez moči. A vsebina knjige bo le krajši del pogovora, večinoma bo Tomo govoril o migrantih, ki prihajajo v Evropo, in o prepogosto prezrtih vzrokih migracij.
Nekdanji častnik JRM in podpredsednik hrvaškega Sabora v času SFRJ. Prizadeva si, da bi v Miličih dobili prvo pravoslavno škofijo. Je tudi doktor pomorskega prava in recenzent sveže monografije “Podmorničarstvo Jugoslavije”. V 60 letih je v Črnem morju šel 200 m globoko, kar je še vedno rekord na Jugoslovanskem prostoru.
Nekdanji častnik JRM in podpredsednik hrvaškega Sabora v času SFRJ. Prizadeva si, da bi v Miličih dobili prvo pravoslavno škofijo. Je tudi doktor pomorskega prava in recenzent sveže monografije “Podmorničarstvo Jugoslavije”. V 60 letih je v Črnem morju šel 200 m globoko, kar je še vedno rekord na Jugoslovanskem prostoru.
Neveljaven email naslov