Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Državni zbor je opoldne s poslanskimi vprašanji začel redno majsko zasedanje. Seja se je – kar je precej običajno – začela z nekaj postopkovnimi zapleti, saj je del parlamentarne opozicije menil, da na dnevni red seje še ne bi smeli uvrstiti imenovanje kandidata za ministra za kulturo Toneta Peršaka, saj njegov zaslišanje pred matičnim odborom še ni končano. Državni zbor bo po odločitvi večine o Peršaku odločal v petek. Poslanke in poslanci so se seznanili s tem, da Bojana Muršič ni več podpredsednica parlamenta, njen naslednik pa bo jutri – če bo na tajnem glasovanju dobil 46 ali več poslanskih glasov, postal Matjaž Nemec. Jutri nas sicer čaka tudi skoraj sedemurna razprava o tem, ali bi morali zaradi ustavitve referendumskih postopkov razrešiti predsednika državnega zbora Milana Brgleza, kar zahteva v SDS. V tej stranki so danes policiji in tožilstvu tudi že naznanili sum zlorabe položaja in nevestnega dela.
In tokratna poslanska vprašanja. Miro Cerar je v okviru pojasnjevanj vladnih stališč o tajnih trgovinskih sporazumih dejal, da sporazum TTIP vlada sprejema pogojno, saj ima kar nekaj zadržkov, ko gre za zaščito izdelkov in storitev ter kvote za nekatere kmetijske izdelke. In dialog, ki ga je predsednik vlade imel s poslansko NSI Ivo Dimic, ki ga je opozarjala na slabe razmere v kmetijstvu. Dimičeva je med drugim dejala naslednje:
“Februarja 2014 nas je močno prizadela naravna katastrofa žled, potem porast podlubnikov. Strokovnjaki na zavodu za gozdove opozarjajo, da se bo to nadaljevalo še nekaj naslednjih let. Ljudje so morali posekati praktično ves les in ga prodati po sramotno nizkih cenah. Zato vas sprašujem, kako lahko dovolite, da v takih razmerah vaš finančni minister in njegovi podrejeni z novim zakonom o katastrskem dohodku načrtujejo dvig obdavčitve teh ljudi in tako zdelanih gozdov za 500%.“
In odgovor predsednika vlade:
“Vlada deluje enotno. Ne za enostranski ukrep s strani Vlade, ampak za strokovno in politično premišljen ukrep, ki bo uvedel bolj pravične in enakopravne standarde na tem področju.”
Premier se je zapletel tudi v dialog z nepovezano poslanko Alenko Bratušek, ko ga je ta spraševala, kako in kaj s pravno državo pri nas. Dotaknila se je tudi Stranke modernega centra:
“Je po vašem mnenju sprejemljivo in v skladu z idealom pravne države, da ima največja vladna stranka v rokah izvršno vejo oblasti, predsednika vlade, zakonodajno vejo oblasti, predsednika državnega zbora in dve ministrstvi povezani z delovanjem pravne držav, ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za pravosodje. Vse to je v rokah največje vladne stranke.”
Premier je poslanki pojasnil naslednje:
“SMC kot največja v vladi in koaliciji ima pod pristojnostjo dve pomembni ministrstvi, za notranje zadeve in za pravosodje. Ampak ravno zato jih ima, ker je dobila največje zaupanje na volitvah in ker se je najbolj izpostavila kot stranka, ki ji je mar za pravno državo.”
Pa še pojasnilo, ko gre za položaj mladih na trgu dela. Vlada se je jasno opredelila proti brezplačnemu pripravništvu, da ukrepi na področju politike mladih prijemljejo, da je premier pojasnil s tem, da se je letos zaposlilo že več kot 10 000 mladih, kar je 14 odstotkov več kot lani.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Državni zbor je opoldne s poslanskimi vprašanji začel redno majsko zasedanje. Seja se je – kar je precej običajno – začela z nekaj postopkovnimi zapleti, saj je del parlamentarne opozicije menil, da na dnevni red seje še ne bi smeli uvrstiti imenovanje kandidata za ministra za kulturo Toneta Peršaka, saj njegov zaslišanje pred matičnim odborom še ni končano. Državni zbor bo po odločitvi večine o Peršaku odločal v petek. Poslanke in poslanci so se seznanili s tem, da Bojana Muršič ni več podpredsednica parlamenta, njen naslednik pa bo jutri – če bo na tajnem glasovanju dobil 46 ali več poslanskih glasov, postal Matjaž Nemec. Jutri nas sicer čaka tudi skoraj sedemurna razprava o tem, ali bi morali zaradi ustavitve referendumskih postopkov razrešiti predsednika državnega zbora Milana Brgleza, kar zahteva v SDS. V tej stranki so danes policiji in tožilstvu tudi že naznanili sum zlorabe položaja in nevestnega dela.
In tokratna poslanska vprašanja. Miro Cerar je v okviru pojasnjevanj vladnih stališč o tajnih trgovinskih sporazumih dejal, da sporazum TTIP vlada sprejema pogojno, saj ima kar nekaj zadržkov, ko gre za zaščito izdelkov in storitev ter kvote za nekatere kmetijske izdelke. In dialog, ki ga je predsednik vlade imel s poslansko NSI Ivo Dimic, ki ga je opozarjala na slabe razmere v kmetijstvu. Dimičeva je med drugim dejala naslednje:
“Februarja 2014 nas je močno prizadela naravna katastrofa žled, potem porast podlubnikov. Strokovnjaki na zavodu za gozdove opozarjajo, da se bo to nadaljevalo še nekaj naslednjih let. Ljudje so morali posekati praktično ves les in ga prodati po sramotno nizkih cenah. Zato vas sprašujem, kako lahko dovolite, da v takih razmerah vaš finančni minister in njegovi podrejeni z novim zakonom o katastrskem dohodku načrtujejo dvig obdavčitve teh ljudi in tako zdelanih gozdov za 500%.“
In odgovor predsednika vlade:
“Vlada deluje enotno. Ne za enostranski ukrep s strani Vlade, ampak za strokovno in politično premišljen ukrep, ki bo uvedel bolj pravične in enakopravne standarde na tem področju.”
Premier se je zapletel tudi v dialog z nepovezano poslanko Alenko Bratušek, ko ga je ta spraševala, kako in kaj s pravno državo pri nas. Dotaknila se je tudi Stranke modernega centra:
“Je po vašem mnenju sprejemljivo in v skladu z idealom pravne države, da ima največja vladna stranka v rokah izvršno vejo oblasti, predsednika vlade, zakonodajno vejo oblasti, predsednika državnega zbora in dve ministrstvi povezani z delovanjem pravne držav, ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za pravosodje. Vse to je v rokah največje vladne stranke.”
Premier je poslanki pojasnil naslednje:
“SMC kot največja v vladi in koaliciji ima pod pristojnostjo dve pomembni ministrstvi, za notranje zadeve in za pravosodje. Ampak ravno zato jih ima, ker je dobila največje zaupanje na volitvah in ker se je najbolj izpostavila kot stranka, ki ji je mar za pravno državo.”
Pa še pojasnilo, ko gre za položaj mladih na trgu dela. Vlada se je jasno opredelila proti brezplačnemu pripravništvu, da ukrepi na področju politike mladih prijemljejo, da je premier pojasnil s tem, da se je letos zaposlilo že več kot 10 000 mladih, kar je 14 odstotkov več kot lani.
Vprašanje zavarovanja nepremičnin je v katastrofalnih poplavah, ki smo jih doživeli v Sloveniji pred dvema tednoma, postalo zelo pomembno, še zlasti, ko smo ugotovili, da tretjina slovenskih domov sploh ni zavarovana, še dodatna tretjina pa naj bi bila zavarovana za prenizko zavarovalno vsoto, še zlasti, ko gre za zavarovanje v primeru poplav in plazov. Naj kaj moramo misliti, ko se odločamo za zavarovanje nepremičnin, je Cirila Štuber spraševala Petra Repnika, zavarovalnega zastopnika, ki dela pri agenciji, ki sodeluje s sedmimi od osmih slovenskih zavarovalnic.
Intenzivne pretoki vode v času poplav so iz rek odnesli tudi ribe in drugi vodni živelj. Ribiške družine, ki upravljajo z ribjim življem v rekah, na najbolj prizadetih območjih so utrpele ogromno materialno škodo. Vode so jim odnesle ribiške domove in ribogojnice. Ob vsem tem se jim letos obeta dvig koncesnin. Obnova rečnega življenja bo dolgotrajna, je Jernejki Drolec povedal sekretar Ribiške zveze Slovenije Igor Miličić.
Pred začetkom novega šolskega leta v poplavah poškodovane šole odpravljajo posledice ujm. Po zdajšnjih podatkih ministrstva za izobraževanje bosta dve šoli kasneje pričeli s poukom. Kljub poškodovanim objektom pa se trenutno kot večja težava izkazujejo neprevozna cestišča. Ključna je v tem trenutku torej sanacija oziroma vsaj začasna ureditev obvozov, da bodo lahko vsi otroci obiskovali pouk. Novinar Rene Markič se je o tem pogovarjal z ravnateljem Osnovne šole Komenda Moste Urošem Križaničem, ravnateljico Osnovne šole neznanih talcev Dravograd Danijelo Ledinek in Borisom Zupančičem z Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. foto: Pixabay
Z današnjim dnem začenja svoj mandat nova uprava Radiotelevizije Slovenija, ki bo prihodnja štiri leta vodila in upravljala javni zavod RTV. Upravo sestavljajo predsednik Zvezdan Martič ter člani Simon Kardum, Andrej Trček in Franci Pavšer, ki bo kot član uprave opravljal funkcijo delavskega direktorja. Pavšer, ki je do zdaj opravljal delo športnega novinarja našega radia in funkcijo podpredsednika Sveta delavcev, je bil na položaj delavskega direktorja izvoljen v drugem krogu internih volitev, na katerih je prejel večino glasov zaposlenih. Več o tem, kakšne bodo naloge delavskega direktorja in katere bodo prve poteze nove uprave, pa v pogovoru z novoizvoljenim delavskim direktorjem Francijem Pavšerjem. Z njim se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić
Letošnje poplave so prinesle veliko škodo tudi v kmetijstvu. Kmetje so zaskrbljeni zaradi velikih količin mulja in drugega materiala, ki je onesnažil travniške in njivske površine. Kmetijsko gozdarska zbornica pričakuje, da bo država pomagala z vzorčenjem in analiziranjem tal in podprla preverjanje neoporečnosti pridelkov s poplavljenih območij. Usklajevanja o tem, kdo in kako bo izvajal vzorčenje tal in ali bi analize opravili tudi za poplavljene pridelke usklajevanja še potekajo. O vzorčenju tal in revitalizaciji onesnaženih kmetijskih površin pa več v prispevku Jernejke Drolec, ki se je pogovarjala s profesorico za fizično in regionalno geografijo na Univerzi Maribor, dr. Ano Vovk, vodjo Mednarodnega centra za samooskrbo Dole pri Poljčanah.
Državni praznik dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je spomin na dan, ko je Prekmurje po določilih pariške mirovne konference leta 1919 pripadlo takratni Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prekmurski Slovenci so bili takrat po stoletjih znova združeni z matičnim narodom. Iz Prekmurja se je oglasila Lidija Kosi.
Prizadeti v nedavnih poplavah bodo do konca letošnjega leta upravičeni do nižje cene električne energije. Gre za ukrep ministrstva za okolje skupaj z nekaterimi dobavitelji električne energije, ki pokrivajo prizadeta območja. Izbrana gospodinjstva bodo tako plačevala simbolično ceno 0,1 centa na kilovatno uro. Podrobnosti je predstavil Rene Markič. foto: Žiga Živulovič ml./BoBo
Predsednik vlade Robert Golob se je danes srečal s predstavniki Združenja občin Slovenije, Skupnosti občin Slovenije in Združenja mestnih občin. Na sestanku so pregledali, kako potekajo intervencijska in sanacijska dela na območjih, prizadetih od ujme in poplav, ter govorili o novih predlogih in potrebah.
Na enega izmed največjih krščanskih praznikov Marijino vnebovzetje, obhajata ga Katoliška in Pravoslavna cerkev, gostimo ženski, ki pomembno sooblikujeta katoliško skupnost v Sloveniji: redovnico dr. Marijo Šimenc, ki kot prva ženska v zgodovini slovenske Rimskokatoliške cerkve od aprila letos opravlja naloge generalne tajnice Slovenske škofovske konference, in laikinjo, ravnateljico Ignacijevega doma duhovnosti v Ljubljani, Sonjo Pungertnik. Kaj jima pomeni veliki šmaren, kakšno je njegovo sporočilo, zakaj je to praznik upanja in o vlogi žensk v Katoliški cerkvi.
S poletjem gredo z roko v roki tudi potovanja. Poleg okoliških držav, kjer počitnikuje največ Slovencev, se nekateri podajo tudi na bolj oddaljene in zahtevne poti. Roka in Katarino Hočevar vleče tudi na druge celine, bila sta namreč že v več kot 80 državah in med drugim preživela tudi več kot devet mesecev v Južni Ameriki. Seveda pa sta se poleg vseh nepozabnih doživetij, spoznavanju novih ljudi in preizkušanju neznane hrane na potovanjih srečala tudi z nekaterimi izzivi. Ker pa se temu, da se nam na potovanjih zgodi tudi kaj neprijetnega, ne moremo izogniti, je Katja Kenda, vodja podjetja Z letalom na poti, razložila Lani Furlan, kako se je v določenih situacijah najbolje odzvati.
Z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije so konec preteklega tedna sporočili, da se rok za oddajo vloge za sprejem in podaljšanje bivanja študentov višješolskega in visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih za prihodnje študijsko leto zaradi izjemnih okoliščin, ki so nastale ob nedavnih poplavah, podaljšuje do vključno 23. avgusta 2023. Študenti, prizadeti v ujmi, bodo upravičeni tudi do dodatnih 100 točk. Razpis tudi sicer letos prinaša kar nekaj novosti – med drugim način oddaje vloge. Podrobneje v pogovoru, ki ga je z Igorjem Brlekom iz Študentskega doma Ljubljana posnela Andreja Gradišar.
12. avgusta praznujemo Mednarodni dan mladih. Da mladi potrebujejo svoj dan, na katerega lahko opozorijo na svoje težave, stiske in pravice, so na generalni skupščini OZN sklenili že leta 1999. Osrednja tema letošnjega Mednarodnega dne mladih nosi naslov Zelena znanja za mlade: Na poti k trajnostnemu svetu. Mladi največje izzive vidijo na področju duševnega zdravja, stanovanjskega vprašanja ter iskanja varnih in kakovostnih zaposlitev, vse pomembnejše pa so zanje tudi okoljska trajnost, trajnostna mobilnost in podnebne spremembe. Več v prispevku Lane Furlan in Aleša Ogrina.
Vsi, ki so v poplavah ostali brez domov, bodo potrebovali najprej začasne nastanitve, nato pa še trajnejše rešitve v obliki nadomestnih gradenj. A postopki pridobivanja dovoljenj so dolgotrajni in župani z vlado iščejo pot, kako jih pospešiti. O tem, od kod zemljišča, zakaj sprememba občinskega prostorskega načrta lahko traja več let in kako ta čas skrajšati, se je Erna Strniša pogovarjala z Vladimirjem Prebiličem, predsednikom Skupnosti občin Slovenije in županom Kočevja.
V ujmah so bili močno poškodovani tudi nekateri vrtci in šole. Na ministrstvu za izobraževanje zaenkrat ocenjujejo, da bi večina šol 1. septembra lahko normalno začela s poukom, ostale pa najkasneje sredi septembra. Zapleta se tudi pri študentih. Mnogi se namreč ne morejo pripravljati na jesenske izpitne roke, zato ministrstvo univerzam ponuja možnost zamika vpisa. O vsem tem Rene Markič s sogovornikoma Borisom Zupančičem, namestnik direktorja Direktorata za osnovne šole na ministrstvu za izobraževanje, in ministrom za visoko šolstvo Igorjem Papičem. foto: Pixabay
V ponedeljek, 14. avgusta, se v Novem mestu začenja Festival Jazzinty. Vse do sobote, 19. avgusta, se bodo tam odvijale jazzovske delavnice in večerni koncerti. Letošnji Jazzinty se predstavlja s sloganom preteklost = prihodnost. Fokus bo torej na ljudski glasbi v sodobnem času. Več o festivalu in delavnicah je z glasbeno urednico Aljo Kramar spregovorila umetniška vodja festivala Ana Čop.
Čeprav sta vreme in narava pred tednom dni velikemu delu Slovenije prinesla nesrečo in trpljenje, ter dnevi, ki sledijo poplavam in plazovom, minevajo v znamenju odstranjevanja posledic vodne ujme, ne smemo pozabiti, da so šolarji še vedno na počitnicah. Na srečo nekaterih delov Slovenije poplave niso doletele in se lahko počitniške aktivnosti odvijajo nemoteno. Kot vsako leto naš Program za mlade preverja vzdušje na počitniških taborih in delavnicah. Jutri bo v otroški oddaji Radijski ringaraja in mladinski oddaji Hudo še posebej živahno, saj je naša ekipa že od včeraj v Kranjski Gori na taboru Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje. Od tam so se nam oglasili Vladimir Jovanovič, David Lap, Lara Gril in Špela Šebenik. V pogovoru z vodjo tabora Karmen Povh, enim od mentorjev Seanom Danielom iz Južne Karoline v Združenih državah Amerike in otroki, ki te dni preživljajo na taboru.
Veliko požrtvovalnost so v najtežjih trenutkih minulega konca tedna pokazali tudi člani društev Gorske reševalne zveze Slovenije. Gorski reševalci so aktivno pomagali na vseh prizadetih območjih. O Intervencijah, ki so jih opravili in tem, kaj gorske reševalce še čaka v naslednjih dneh in tednih, se je s podpredsednikom Gorske reševalne zveze Slovenije dr. Klemnom Belharjem pogovarjal Aleš Ogrin.
Zveza prijateljev mladine v sodelovanjih s svojimi področnimi društvi organizira brezplačno letovanje za otroke stare od pet do 17 let z območij prizadetih v poplavah. Zaenkrat bo to možno v Dolenjskih toplicah, iščejo pa tudi proste termine na obali. Katja Arhar se je o tem pogovarjala z generalno sekretarko ZPMS Bredo Krašna.
S poplavami so se na prizadetih območjih začeli kopičiti tudi veliki kupi kosovnih odpadkov. V mnogih občinah po državi so se zato samoorganizirali in vzpostavili posebne točke za te odpadke. Ponekod nastajajo veliki kupi, a na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo zagotavljajo, da odvoz v večini primerov trenutno poteka vsaj enkrat dnevno. Ob tem ljudi posebej pozivajo, naj odpadkov, predvsem lesa, ne kurijo sami. O vsem tem se je Rene Markič pogovarjal z direktorico Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tanjo Bolte. foto: BoBo/Žiga Živulović jr.
Čeprav je Koroška še vedno območje siren, od tam prihajajo tudi dobre novice. Iz Dravograda sta oglasila Metka Pirc in Gašper Adrinek.
Neveljaven email naslov