Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Gabrijela Štumberger

18.05.2016


Intelov mednarodni sejem znanosti in tehnike je program Društva za znanost in javnost ter največje svetovno tekmovanje za srednješolce. Prek globalne mreže lokalnih, regionalnih in državnih sejmov znanosti milijone dijakov po vsem svetu spodbuja, da uresničijo svoje želje in ustvarijo nove inovacije, s katerimi bodo na bolje spremenili svet, v katerem živimo in delamo. Maja vsako leto je skupina teh dijakov izbrana med finaliste, ki se potegujejo za nagrade in štipendije v skupni vrednosti 4 milijone USD.
Projekti finalistov pokrivajo področja od novih načinov zdravljenja raka do interaktivnih robotov. Ocenjevani so v 22 kategorijah, od naravoslovnih, do družboslovnih tem.

Slovenija na sejmu drugič
Slovenijo sta lansko leto na tekmovanju zastopala dijaka Miha Gulič in Klemen Ducman ter osvojila četrto nagrado v kategoriji fizike in astronomije. Letos so s svojo predstavnico sodelovali drugič. Slovenska finalistka Gabriela Štumberger, dijakinja II. gimnazije Maribor, je bila izbrana s strani strokovne komisije na Državnem srečanju mladih raziskovalcev, ki ga organizira Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS). Med 8. in 13. majem se je v Phoenixu v Arizoni skupaj z okoli 1750 mladimi znanstveniki, bodočimi podjetniki in ustvarjalci predstavila svetovni javnosti.

»Super izkušnja, še vedno so vtisi povsem sveži, spoznala sem nove ljudi in dobila ideje za nova raziskovanja.«

Vpliv treh pesticidov na heterotrofne talne mikroorganizme
Gabriela je v svoji raziskovalni nalogi preučevala vpliv treh različnih pesticidov na heterotrofne talne mikroorganizme in njihovo delovanje. Uporabljeni pesticidi so bili herbicid Boom Efekt (glifosat), fungicid Previcur Energy (propamokar in fosetil) ter insekticid Reldan 22 EC (kloropirifos-metil). Pri tem se je proučevalo antimikrobni učinek pesticidov tako v koncentrirani obliki kot priporočenih koncentracijah na mikroorganizem, pogosto najden v prsti – Bacillus cereus, učinek priporočenih koncentracij na rast heterotrofnih mikroorganizmov, izoliranih iz prsti, ter učinek na bazalno respiracijo mikroorganizmov v prsti.

»Idejo za nalogo sem dobila od sošolke, mentorica je idejo prilagodila šolskemu laboratoriju in mi pomagala pri izbiri metod.«

 

 

Zmagovalec je razvil mikrobske gorivne celice za bolj učinkovito spreminjanje organskih odpadkov v električno energijo

Glavno nagrado Gordona E. Moora v višini 75.000 USD je na tekmovanju prejel 18-letni Kanadčan Han Jie (Austin) Wang iz Vancouvra, ki je razvil mikrobske gorivne celice, ki bolj učinkovito spreminjajo organske odpadke v električno energijo. Prejemnik glavne nagrade je odkril specifične gene v genetsko izboljšani bakteriji E. coli, ki ji omogočajo, da bolj učinkovito proizvaja električno energijo. Njegov sistem lahko proizvede bistveno več energije kot obstoječi procesi v mikrobskih gorivnih celicah, stroški pa so primerljivi s sončno energijo, zaradi česar je prepričan, da bodo mikrobske gorivne celice postale komercialno uspešne.

Rosalind Hudnell, predsednica sklada Intel Foundation je ob koncu tekmovanja poudarila, da:

»Čestitamo letošnjim zmagovalcem in upamo, da bo njihovo delo navdihnilo druge mlade inovatorje, da svojo radovednost in iznajdljivost uporabijo pri reševanju globalnih izzivov. Ta mednarodna znanstvena in tehnična razstava je odličen primer tega, kaj je mogoče doseči, če dijaki z vsega sveta z različnimi ozadji in pogledi stopijo skupaj ter si izmenjajo zamisli in rešitve.«

Pogovoru s slovensko predstavnico, dijakinjo Gabrielo Štumberger, lahko prisluhnete na zgornji povezavi, še več o samem tekmovanju in projektih lanskoletnih tekmovalcev, Mihe Guliča in Klemna Ducmana ter letošnje predstavnice pa boste lahko slišali v našem nočnem programu z nedelje na ponedeljek.


Aktualna tema

4546 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Gabrijela Štumberger

18.05.2016


Intelov mednarodni sejem znanosti in tehnike je program Društva za znanost in javnost ter največje svetovno tekmovanje za srednješolce. Prek globalne mreže lokalnih, regionalnih in državnih sejmov znanosti milijone dijakov po vsem svetu spodbuja, da uresničijo svoje želje in ustvarijo nove inovacije, s katerimi bodo na bolje spremenili svet, v katerem živimo in delamo. Maja vsako leto je skupina teh dijakov izbrana med finaliste, ki se potegujejo za nagrade in štipendije v skupni vrednosti 4 milijone USD.
Projekti finalistov pokrivajo področja od novih načinov zdravljenja raka do interaktivnih robotov. Ocenjevani so v 22 kategorijah, od naravoslovnih, do družboslovnih tem.

Slovenija na sejmu drugič
Slovenijo sta lansko leto na tekmovanju zastopala dijaka Miha Gulič in Klemen Ducman ter osvojila četrto nagrado v kategoriji fizike in astronomije. Letos so s svojo predstavnico sodelovali drugič. Slovenska finalistka Gabriela Štumberger, dijakinja II. gimnazije Maribor, je bila izbrana s strani strokovne komisije na Državnem srečanju mladih raziskovalcev, ki ga organizira Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS). Med 8. in 13. majem se je v Phoenixu v Arizoni skupaj z okoli 1750 mladimi znanstveniki, bodočimi podjetniki in ustvarjalci predstavila svetovni javnosti.

»Super izkušnja, še vedno so vtisi povsem sveži, spoznala sem nove ljudi in dobila ideje za nova raziskovanja.«

Vpliv treh pesticidov na heterotrofne talne mikroorganizme
Gabriela je v svoji raziskovalni nalogi preučevala vpliv treh različnih pesticidov na heterotrofne talne mikroorganizme in njihovo delovanje. Uporabljeni pesticidi so bili herbicid Boom Efekt (glifosat), fungicid Previcur Energy (propamokar in fosetil) ter insekticid Reldan 22 EC (kloropirifos-metil). Pri tem se je proučevalo antimikrobni učinek pesticidov tako v koncentrirani obliki kot priporočenih koncentracijah na mikroorganizem, pogosto najden v prsti – Bacillus cereus, učinek priporočenih koncentracij na rast heterotrofnih mikroorganizmov, izoliranih iz prsti, ter učinek na bazalno respiracijo mikroorganizmov v prsti.

»Idejo za nalogo sem dobila od sošolke, mentorica je idejo prilagodila šolskemu laboratoriju in mi pomagala pri izbiri metod.«

 

 

Zmagovalec je razvil mikrobske gorivne celice za bolj učinkovito spreminjanje organskih odpadkov v električno energijo

Glavno nagrado Gordona E. Moora v višini 75.000 USD je na tekmovanju prejel 18-letni Kanadčan Han Jie (Austin) Wang iz Vancouvra, ki je razvil mikrobske gorivne celice, ki bolj učinkovito spreminjajo organske odpadke v električno energijo. Prejemnik glavne nagrade je odkril specifične gene v genetsko izboljšani bakteriji E. coli, ki ji omogočajo, da bolj učinkovito proizvaja električno energijo. Njegov sistem lahko proizvede bistveno več energije kot obstoječi procesi v mikrobskih gorivnih celicah, stroški pa so primerljivi s sončno energijo, zaradi česar je prepričan, da bodo mikrobske gorivne celice postale komercialno uspešne.

Rosalind Hudnell, predsednica sklada Intel Foundation je ob koncu tekmovanja poudarila, da:

»Čestitamo letošnjim zmagovalcem in upamo, da bo njihovo delo navdihnilo druge mlade inovatorje, da svojo radovednost in iznajdljivost uporabijo pri reševanju globalnih izzivov. Ta mednarodna znanstvena in tehnična razstava je odličen primer tega, kaj je mogoče doseči, če dijaki z vsega sveta z različnimi ozadji in pogledi stopijo skupaj ter si izmenjajo zamisli in rešitve.«

Pogovoru s slovensko predstavnico, dijakinjo Gabrielo Štumberger, lahko prisluhnete na zgornji povezavi, še več o samem tekmovanju in projektih lanskoletnih tekmovalcev, Mihe Guliča in Klemna Ducmana ter letošnje predstavnice pa boste lahko slišali v našem nočnem programu z nedelje na ponedeljek.


25.12.2017

Praznovanje božiča v 12-članski družini

V Sloveniji poznamo 14 družin z desetimi otroki. Med njimi najdemo tudi družino Rus z Brezovice pri Ljubljani, ki na svoj način doživlja praznično obdobje. Božični večer so si popestrili z glasbo, saj prav vsak izmed njenih članov igra na kakšen inštrument. O tem, kakšno je pri njih pričakovanje božiča, prisluhnite v reportaži, ki jo je pripravil Marko Rozman.


25.12.2017

Božičkova šoferska karavana

Slovenski vozniki tovornjakov obdarujejo tujce, ki so za božič obtičali na slovenskih počivališčih


25.12.2017

Lectarska družina Perger

Veste, da je leta 1997 jelko, božično drevesce, ki je stalo sredi trga sv. Petra, Vatikanu podarila Slovenija? Takrat se je tam pila staroslovanska pijača, brezalkoholna medica, imenovana »ol«, jedli so slovenske bio medenjake in bio bonbone, vatikanske rezidence pa je krasilo 37 jelk, ki so jih okrasili Slovenci. Vse našteto je bilo delo lectarske družine Perger iz Slovenj Gradca. Najstarejši okraski za božične smrečice so namreč iz lecta in pri Pergerjih so jih takrat v dobrem letu samo za Vatikan naredili več kot 12.000, med njimi celo miniaturni papamobil. Začetki družinske tradicije, povezane z medičarstvom, lectarstvom in svečarstvom, neprekinjeno segajo v leto 1757. V Slovenj Gradcu je njihovo galerijo, ki je postala prava turistična znamenitost, obiskala Andreja Čokl.


22.12.2017

Počitniško dogajanje za otroke

Kaj bo vse mogoče početi med počitnicami?


22.12.2017

Penina tudi za božično večerjo

Pogovor z vinskim publicistom Jožetom Rozmanom.


22.12.2017

Božična potica za papeža

Gotovo se še spomnite majskega pripetljaja, ko je papeža Frančiška v Vatikanu obiskal ameriški predsednik Donald Trump. In vprašanja prvi dami Melaniji, če svojega soproga hrani s pico… pardon, s potico. Manjkajoči zlog v pogovoru med vodjem rimsko katoliške cerkve in najbolj znano Slovenko je našel naš rimski dopisnik, potica (in ne pica) pa je s poročili z visokega političnega srečanja obšla svet. Dobrega pol leta pozneje sodi naša dobrota med najbolj zaželene sladice v Vatikanu. Janko Petrovec je bil zraven, ko so tamkajšnjim pomembnežem spekli osem božičnih orehovih – tudi za papeža.


20.12.2017

Dopisnik Matjaž Trošt iz Bruslja o ukrepih EU proti Poljski

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


20.12.2017

Neva Železnik o civilnem združenju Srebrna nit

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


18.12.2017

Reševalna akcija na Krvavcu

V nedeljski obsežni in zahtevni akciji reševanja 51-ih smučarjev, ki so zaradi okvare obsedeli na dvosedežnici Zvoh na Krvavcu, je sodelovalo 40 reševalcev. Nihče od smučarjev ni bil poškodovan. Žičničarjem so se pridružili tudi kranjski poklicni gasilci, gorski reševalci in osem jamarskih reševalcev, ki so smučarje s sedežev reševali z vrvno tehniko. Med jamarskimi reševalci je bil tudi Walter Zakrajšek, vodja jamarske reševalne službe Slovenije. Aljani Jocif je povedal, da so jamarski reševalci prezeble smučarje reševali na višini od šest do osem metrov.


15.12.2017

Slovenska potica le s certifikatom

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


15.12.2017

Reke bodo predvidoma spet narasle

Pogovor z Janezom Polajnarjem z Agencije RS za okolje


15.12.2017

Slovenija je vroča točka biotske pestrosti – do kdaj še?

Pestrost življenja je ena izmed najbolj dragocenih značilnosti našega planeta. Kaže se v številčnosti živalskih in rastlinskih vrst, genetski raznolikosti in pestrosti ekosistemov. Med državami z visoko biotsko pestrostjo je tudi Slovenija. Vendar – do kdaj še? Izjemne naravne danosti naše države, njihov pomen, pa tudi nevarnosti, ki jim pretijo, osvetljuje projekt »Life Naturaviva, biodiverziteta - umetnost življenja!«. Podrobneje pa Iztok Konc. Foto: Podpeško jezero (Sl-Ziga – Lastno delo, CC BY-SA 3.0, WikimediaCommons


15.12.2017

Slovenska potica bo ena sama

Slovenska potica bo kmalu zaščitena kot zajamčena tradicionalna posebnost


14.12.2017

Prazniki brez ognjemeta in petard?

Policija svetuje pred nepremišljeno rabo pirotehnike


14.12.2017

Posledice vetroloma

Kakšne so prve ocene škode po vetrolomu


13.12.2017

ESA

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


13.12.2017

Do Marsa in nazaj - preko Ljubljane?

Slovenski raziskovalci z Inštituta Jožefa Stefana sodelujejo z Evropsko vesoljsko agencijo pri raziskovanju vesolja


12.12.2017

Pogovor s predsednikom Slovenske krovne zveze za psihoterapijo

Ministrstvo za zdravje je prejšnji teden predstavilo predlog Resolucije nacionalnega programa duševnega zdravja od 2018 do 2028. Njegov namen je krepiti in ohranjati dobro duševno zdravje vseh, preprečevati duševne motnje od najbolj zgodnjega obdobja do pozne starosti, zmanjšati stigmo in diskriminacijo oseb z duševnimi motnjami, vzpostaviti podporno okolje za duševno zdravje in približati službe in storitve za duševno zdravje uporabnikom. Kakšno mesto je v resoluciji dobila psihoterapija, je pojasnil Tomaž Flajs, predsednik Slovenske krovne zveze za psihoterapijo.


12.12.2017

Posledice vremenske ujme

Današnje jutro je razkrilo vse razsežnosti silovitega vetra, ki je od včerajšnjega popoldneva pustošil po večjem delu države. Približno 26 tisoč gospodinjstev še vedno brez električne energije, zaprte šole, poškodovana ostrešja hiš in neprevozne ceste so posledica divjanja narave. Veter se je polegel, za zdaj pa največ skrbi povzročajo reke, ki hitro naraščajo. Pregled posledic vetra in obsežnih padavin iz vseh koncev Slovenijie - z dopisniki in voditeljem informativne oddaje Danes do 13h Rokom Valenčičem.


Stran 203 od 228
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov