Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za koliko se bodo skrajšale čakalne dobe v zdravstvu po opravljenih dodatnih operacijah, za katere bo vlada namenila približno 8 milijonov evrov, še enkrat toliko pa za prve preglede pri specialistih, ni znano. Ministrstvo za zdravje pričakuje, da bodo kratkoročni učinki vidni najpozneje konec leta. Hkrati pa zavračajo očitke, da so tudi tokrat finančne potrebe bolnišnic prevladovale nad potrebami bolnikov, poroča Snežana Ilijaš
Čakajočih bolnikov na različne posege oziroma specialistične preglede je že 220 tisoč, 10 odstotkov več kot lani, 33 tisoč jih čaka že dlje od uradno dopustih rokov. Peščica med njimi bo zaradi dodatnih sredstev zdaj vendarle nekoliko prej na vrsti. Kar za tretjino več kot lani bo tako koronografij torej slikanja srčnih žil, vsi z napotnico hitro bodo hitreje na vrsti za operacijo hrbtenice oziroma rame, za četrtino več kot lani bo artoplastik kolena in 400 dodatnih operacij dimeljske kile. Ministrica Milojka Kolar obljublja, da bodo skušali z aneksi reševati čakalne dobe tudi na drugih področjih.
V oči bodejo zlasti operacije krčnih žil, kjer so povprečne čakalne vrste najdaljše, kar 518 dni, letos pa se v primerjavi z lani sredstva celo zmanjšujejo. Po mnenju zavoda za zdravstveno zavarovanje bi dodatna sredstva za čakalne dobe lahko dobili tudi namesto zvišanja cen zdravstvenih storitev, za kar bo šlo slabih 32 milijonov evrov, a ministrica meni, da je to nujno.
Večina javnih zavodov nima dodatnih kadrovskih kapacitet, zato bodo te operacije opravili popoldne in ob vikendih, ministrstvo pa za dani denar zahteva rezultate:
Del posegov bodo opravili tudi koncesionarji, in sicer 29 odstotkov.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Za koliko se bodo skrajšale čakalne dobe v zdravstvu po opravljenih dodatnih operacijah, za katere bo vlada namenila približno 8 milijonov evrov, še enkrat toliko pa za prve preglede pri specialistih, ni znano. Ministrstvo za zdravje pričakuje, da bodo kratkoročni učinki vidni najpozneje konec leta. Hkrati pa zavračajo očitke, da so tudi tokrat finančne potrebe bolnišnic prevladovale nad potrebami bolnikov, poroča Snežana Ilijaš
Čakajočih bolnikov na različne posege oziroma specialistične preglede je že 220 tisoč, 10 odstotkov več kot lani, 33 tisoč jih čaka že dlje od uradno dopustih rokov. Peščica med njimi bo zaradi dodatnih sredstev zdaj vendarle nekoliko prej na vrsti. Kar za tretjino več kot lani bo tako koronografij torej slikanja srčnih žil, vsi z napotnico hitro bodo hitreje na vrsti za operacijo hrbtenice oziroma rame, za četrtino več kot lani bo artoplastik kolena in 400 dodatnih operacij dimeljske kile. Ministrica Milojka Kolar obljublja, da bodo skušali z aneksi reševati čakalne dobe tudi na drugih področjih.
V oči bodejo zlasti operacije krčnih žil, kjer so povprečne čakalne vrste najdaljše, kar 518 dni, letos pa se v primerjavi z lani sredstva celo zmanjšujejo. Po mnenju zavoda za zdravstveno zavarovanje bi dodatna sredstva za čakalne dobe lahko dobili tudi namesto zvišanja cen zdravstvenih storitev, za kar bo šlo slabih 32 milijonov evrov, a ministrica meni, da je to nujno.
Večina javnih zavodov nima dodatnih kadrovskih kapacitet, zato bodo te operacije opravili popoldne in ob vikendih, ministrstvo pa za dani denar zahteva rezultate:
Del posegov bodo opravili tudi koncesionarji, in sicer 29 odstotkov.
Z gospo Andrejo Palatinus z Direkcije za vode smo se ob svetovnem dnevu varstva okolja, ki letos poteka pod sloganom "Premagajmo onesnaževanje s plastiko", pogovarjali o onesenaženosti slovenskega morja in celinskih voda s plastiko in mikroplastiko.
Z gospo Andrejo Palatinus z Direkcije za vode smo se ob svetovnem dnevu varstva okolja, ki letos poteka pod sloganom "Premagajmo onesnaževanje s plastiko", pogovarjali o onesenaženosti slovenskega morja in celinskih voda s plastiko in mikroplastiko.
Po lanskem ocenjevanju toaletnih prostorov ob slovenskih avtocestah se je inštitut tokrat lotil toalet na železniških postajah. Čistoča je na visoki ravni, a v oči bode zastarelost in pomanjkljiva funkcionalnost.
Ob nacionalnem dnevu krvodajalstva smo se pogovarjali s Suzano Đorđević, socialno delavko iz Službe za krvodajalstvo Zavoda za transfuzijsko medicino in z Boštjanom Novakom z Rdečega križa.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Koliko odpadkov "pridelamo" v Sloveniji letno? Od kod prihajajo in kakšni so? Kam jih pošljemo? Koliko je divjih odlagališč? Kako zmanjšati količino odpadkov v naših domovih? O vsem tem v nedeljskem jutru na Prvem.
Ta konec tedna je središče Ljubljane v znamenju 10. Znanstivala. O festivalu smo se pogovarjali z vodjo Hiše eksperimentov dr. Miho Kosom.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V rednem četrtkovem jutranjem potepanju Po Sloveniji z dopisniki se nam je na Prvi tokrat oglasila Karmen Štrancar Rajevec, naša Zasavska dopisnica. Govorili smo o oglarstvu, ki je pomembna dopolnilna dejavnost vrste kmetij v Dolah pri Litiji.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Družba Gas Natural je več italijanskim ustanovam v pismu sporočila, da odstopa od gradnje plinskega terminala V Žavljah. Načrtom so v 14tih letih skoraj vse institucije, s tožbama tudi ankaranska občina in posredno Slovenija. Ključno pa naj bi bilo nasprotovanje tržaškega pristanišča, saj bi terminal ogrozil njegov razvoj. Nekaj odzivov je zbrala Tjaša Škamperle.
Družba Gas Natural je več italijanskim ustanovam v pismu sporočila, da odstopa od gradnje plinskega terminala V Žavljah. Načrtom so v 14tih letih skoraj vse institucije, s tožbama tudi ankaranska občina in posredno Slovenija. Ključno pa naj bi bilo nasprotovanje tržaškega pristanišča, saj bi terminal ogrozil njegov razvoj. Nekaj odzivov je zbrala Tjaša Škamperle.
Slovenija po odstotku starejših zaposlenih nad 55 let sodi na sam rep med evropskimi državami, se pa slika izboljšuje. Vzrokov za nizko zaposlenost starejših je več; od zakonskih možnosti upokojevanja, do čistih predsodkov oziroma negativnih stereotipov, ki zaposljivost starejših zmanjšujejo. Trend zaposlenosti starejših se počasi dviga, za večje in hitrejše zaposlovanje starejših, ki tudi med brezposelnimi v Sloveniji predstavljajo kar precejšen delež, kar 41 odstotkov vseh brezposelnih, so potrebne spremembe na vseh področjih.
Ob 90. obletnici organizacije zaposlenih v zdravstveni negi je pri Zbornici zdravstvene nege izšla obsežna publikacija Negovanje dediščine skozi devet desetletij – organizirano delovanje medicinskih sester na Slovenskem. Ta predstavlja ne samo razvoj pač pa tudi izzive in strokovne, etične, zakonske, organizacijske in druge dileme, ki spremljajo zdravstveno nego na Slovenskem od konca 20ih let prejšnjega stoletja pa vse do danes. O publikaciji in zgodovini zdravstvene nege je na Prvem spregovorila ena od urednic in avtoric Darinka Klemenc.
Prvi program Radia Slovenija je na letošnji 39. Euroradio Folk Festival poslal slovensko glasbeno skupino Brina Trio. Festival je tokrat gostil ruski radio Orpheus, na njem pa so se predstavile skupine iz 16 držav. Slovenija je z nastopom navdušila glasbene urednike, pa tudi poslušalstvo, ki je 50-minutni koncert pozorno spremljalo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Splošna matura letos poteka na 85-ih šolah, opravljalo jo bo 6.739 kandidatov. Po že napisanem eseju se jutri z drugim delom pisnega izpita iz slovenščine ali italijanščine oz. madžarščine kot maternega jezika nadaljuje pisanje na spomladanskem splošnem roku. Prav ta pola pri mladih vzbuja precej strahu, saj so starejše generacije maturantov zaradi zahtevnosti nalog in časovne stiske tu dosegale slabše rezultate kot pri drugih delih iz slovenščine. Na RIC obljubljajo, da naj letos ne bi bilo več tako. Več pa Tadeja Bizilj.
V nedeljskem jutru na Prvem programu Radia Slovenija smo govorili o zanimivih, drugačnih arhitekturnih rešitvah v turizmu. Koliko lahko k še uspešnejšemu turizmu in prepoznavnosti Slovenije kot butične destinacije pripomorejo projekti kot sta recimo opazovalnica ptic v Škocjanskem zatoku in modularni bivak pod Skuto? Prvega je zasnoval arhitekt Robert Potokar, doc. na mariborski Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, drugega so na pobudo slovenske arhitektke Špele Videčnik zasnovali ameriški študenti.
V Postojni danes poteka 20. strokovno srečanje potujočih knjižničarjev. Na parkirišču pred Primorko je tako na ogled 12 vozil, ki vsak dan oziroma vsak mesec, v več kot polovico slovenskih krajev, na 735 postajališč, prinašajo sveže branje. Med knjižničarji je bila Sabrina Mulec.
Neveljaven email naslov