Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je v tednu slepih, ki je tradicionalno prvi teden v juniju, postavila v ospredje eno najpomembnejših področij za samostojnejše življenje ter delo slepih in slabovidnih - to je dostopnost, ki je za njihovo vključenost v družbo zelo pomembna. Po podatkih stroke v Sloveniji živi od 30 do 40.000 ljudi z okvarami vida, ki jih v vsakdanjem življenju močno ovirajo. Prispevek Petre Medved.
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je v tednu slepih, ki je tradicionalno prvi teden v juniju, postavila v ospredje eno najpomembnejših področij za samostojnejše življenje ter delo slepih in slabovidnih – to je dostopnost, ki je za njihovo vključenost v družbo zelo pomembna. Po podatkih stroke v Sloveniji živi od 30 do 40.000 ljudi z okvarami vida, ki jih v vsakdanjem življenju močno ovirajo.
Poudarek tedna slepih je na dostopnosti, in sicer informacij javnega značaja, grajenega okolja, spleta in informacijsko-komunikacijskih tehnologij, razlaga predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Tomaž Wraber:
“V vsakdanjem življenju sodobnih ljudi je vedno več izdelkov informacijske tehnologije. Za slepe in slabovidne je to lahko izreden korak naprej, kadar pa razvijalci te tehnologije, teh izdelkov, ki so v naših kuhinjah, kopalnicah, spalnicah itd., ne mislijo na nas, pa to postane ena pomembnih ovir. V drugem smislu pa je za slabovidne in slepe velika ovira tudi urbano okolje, ki je polno preprek od stopnic, do raznih ovir po pločnikih: prometnih znakov, označevalnih in reklamnih tabel, od neobrezanih dreves, grmovja. Za slepe je še posebej pomembna orientacija. Urbano okolje je sorazmerno preprosto opremiti s taktilnimi oznakami, ki nam pomagajo pri naši orientaciji, da se bolj neodvisno, bolj samostojno gibljeno, seveda predvsem po znanih poteh. Ampak to je pri nas šele na začetku, zavest je o tem je v naši družbi še sorazmerno slabo prisotna in ni prav veliko mest ali občin, ki bi se odločile, da bodo tudi naselja primerno opremila s temi oznakami, ki nam omogočajo samostojnost.”
Pomembna pridobitev za izboljšanje orientacije in dostopnosti v urbanem okolju so strukture v tlaku imenovane talne taktilne oznake, razlaga krajinska arhitektka Andreja Albreht iz zavoda Dostop:
“To so oznake na tleh v tlaku, ki imajo določene strukture. Sestavljeni so ponavadi iz reber oziroma črt, druga vrsta oznak pa je pikčasta struktura, čepasta ji rečemo. Črte slepega usmerjajo, ga vodijo po prostoru, medtem ko mu čepi, pike, povedo, da naj se ustavi. To pa je na tistih točkah, kjer je kaj zanimivega ali pa kjer pride do cilja ali pa na križiščih, da postane pozoren, da mora spremeniti smer. Pomembno je, da taktilne oznake niso samo otipljive, ampak da so tudi vizualno dobro zaznavne. Večina ljudi z okvarami vida je slabovidnih, imajo neke ostanke vida, zato je zelo pomembno, da so te oznake tudi močno kontrastne, kajti slabovidni vidijo res izrazite barvne kontraste, zato moramo poskrbeti, da so te taktilne oznake tudi dobro vidne. Ko zagotovimo tudi vizualno zaznavnost taktilnih oznak, ne poskrbimo samo zato, da jih vidijo le slabovidni, ampak ima to še eno funkcijo, in sicer, da jih opazimo tudi videči. To je zelo pomembno, kajti potem, ko videči opazimo te taktilne linije, ne postavljamo nanje ovir, kot so na primer stoli, panoji, cvetlični lonci in podobno. Na ta način zagotovimo prosto pot.”
Za slepe in slabovidne pa je pomembna tudi dostopnost do samih vsebin kulturne ponudbe. V Združenju prijateljev slepih Slovenije so si skupaj z Muzejem novejše zgodovine v Celju zastavili cilj, da za slepe in slabovidne prilagodijo edini muzej igrač pri nas, Otroški muzej Hermanov brlog. Več o projektu, ki naj bi ga končali konec leta, Sebastijan Kamenik iz Združenja prijateljev slepih Slovenije Celje:
Projekt prilagoditve je sestavljen iz več dejavnikov. Dr. Aksinija Kermauner je začela po Sloveniji z razstavo Radovedni prstki, na kateri je predstavila družabne igre, učne pripomočke in pa igrače za slepe. Meni se je zdela ta razstava zanimiva in sem razmišljal, kam bi to razstavo umestili v Celju. Nek navdih mi je rekel, da če je kateri kraj primeren v Celju, je to Hermanov brlog. Zelo so se razveselili sodelovanja z nami, tako smo pred dvema letoma v septembru postavili to razstavo. To smo potem nadgradili tako, da bomo tudi s pomočjo dr. Kermaunerejve prilagodili ta muzej za slepe. Upoštevali bomo vse standarde, muzej bo kupil vse talne označbe, ki so potrebne, dal nas je v redni letni načrt, podpisali smo pismo o nameri. Bo pa na razstavi igrač tudi ta posebnost, da bodo določene družabne igre, ki so najbolj pogoste med slepimi, ter igrače in učni pripomočki, dobile svoj stalni prostor v Muzeju novejše zgodovine, kar se nam zdi tudi nekaj posebnega.
Prilagoditve, ki jih slepi in slabovidni potrebujejo pri branju in pisanju, pa si boste lahko ogledali v soboto, 11.6.2016 na dnevu odprtih vrat Knjižnice slepih in slabovidnih Minke Skaberne v Ljubljani. Spoznali boste knjižno gradivo v prilagojenih oblikah – v zvoku, brajevi pisavi in povečanem tisku, se preizkusili v orientaciji po prostoru in si ogledali razstavo tehničnih pripomočkov, ki jih uporabljajo slepi in slabovidni.
Prvi teden v mesecu juniju Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije obeležuje teden slepih. Zato bomo gostili 20-letno dijakinjo Anjo Pustak Lajovic, ki obiskuje program prilagojenega poklicno – tehniškega izobraževanja z enakovrednim standardom za poklic ekonomski tehnik na Zavodu za slepo in slabovidno mladino Ljubljana, in ravnateljico tega zavoda Katjušo Koprivnikar. Pogovarjali se bomo o življenju mladega človeka s slepoto, prilagojenosti okolja za potrebe slepih, ozaveščenosti videčih, znanju in spretnostih, ki jih slepi pridobijo v Zavodu za slepo in slabovidno mladino Ljubljana.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je v tednu slepih, ki je tradicionalno prvi teden v juniju, postavila v ospredje eno najpomembnejših področij za samostojnejše življenje ter delo slepih in slabovidnih - to je dostopnost, ki je za njihovo vključenost v družbo zelo pomembna. Po podatkih stroke v Sloveniji živi od 30 do 40.000 ljudi z okvarami vida, ki jih v vsakdanjem življenju močno ovirajo. Prispevek Petre Medved.
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je v tednu slepih, ki je tradicionalno prvi teden v juniju, postavila v ospredje eno najpomembnejših področij za samostojnejše življenje ter delo slepih in slabovidnih – to je dostopnost, ki je za njihovo vključenost v družbo zelo pomembna. Po podatkih stroke v Sloveniji živi od 30 do 40.000 ljudi z okvarami vida, ki jih v vsakdanjem življenju močno ovirajo.
Poudarek tedna slepih je na dostopnosti, in sicer informacij javnega značaja, grajenega okolja, spleta in informacijsko-komunikacijskih tehnologij, razlaga predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Tomaž Wraber:
“V vsakdanjem življenju sodobnih ljudi je vedno več izdelkov informacijske tehnologije. Za slepe in slabovidne je to lahko izreden korak naprej, kadar pa razvijalci te tehnologije, teh izdelkov, ki so v naših kuhinjah, kopalnicah, spalnicah itd., ne mislijo na nas, pa to postane ena pomembnih ovir. V drugem smislu pa je za slabovidne in slepe velika ovira tudi urbano okolje, ki je polno preprek od stopnic, do raznih ovir po pločnikih: prometnih znakov, označevalnih in reklamnih tabel, od neobrezanih dreves, grmovja. Za slepe je še posebej pomembna orientacija. Urbano okolje je sorazmerno preprosto opremiti s taktilnimi oznakami, ki nam pomagajo pri naši orientaciji, da se bolj neodvisno, bolj samostojno gibljeno, seveda predvsem po znanih poteh. Ampak to je pri nas šele na začetku, zavest je o tem je v naši družbi še sorazmerno slabo prisotna in ni prav veliko mest ali občin, ki bi se odločile, da bodo tudi naselja primerno opremila s temi oznakami, ki nam omogočajo samostojnost.”
Pomembna pridobitev za izboljšanje orientacije in dostopnosti v urbanem okolju so strukture v tlaku imenovane talne taktilne oznake, razlaga krajinska arhitektka Andreja Albreht iz zavoda Dostop:
“To so oznake na tleh v tlaku, ki imajo določene strukture. Sestavljeni so ponavadi iz reber oziroma črt, druga vrsta oznak pa je pikčasta struktura, čepasta ji rečemo. Črte slepega usmerjajo, ga vodijo po prostoru, medtem ko mu čepi, pike, povedo, da naj se ustavi. To pa je na tistih točkah, kjer je kaj zanimivega ali pa kjer pride do cilja ali pa na križiščih, da postane pozoren, da mora spremeniti smer. Pomembno je, da taktilne oznake niso samo otipljive, ampak da so tudi vizualno dobro zaznavne. Večina ljudi z okvarami vida je slabovidnih, imajo neke ostanke vida, zato je zelo pomembno, da so te oznake tudi močno kontrastne, kajti slabovidni vidijo res izrazite barvne kontraste, zato moramo poskrbeti, da so te taktilne oznake tudi dobro vidne. Ko zagotovimo tudi vizualno zaznavnost taktilnih oznak, ne poskrbimo samo zato, da jih vidijo le slabovidni, ampak ima to še eno funkcijo, in sicer, da jih opazimo tudi videči. To je zelo pomembno, kajti potem, ko videči opazimo te taktilne linije, ne postavljamo nanje ovir, kot so na primer stoli, panoji, cvetlični lonci in podobno. Na ta način zagotovimo prosto pot.”
Za slepe in slabovidne pa je pomembna tudi dostopnost do samih vsebin kulturne ponudbe. V Združenju prijateljev slepih Slovenije so si skupaj z Muzejem novejše zgodovine v Celju zastavili cilj, da za slepe in slabovidne prilagodijo edini muzej igrač pri nas, Otroški muzej Hermanov brlog. Več o projektu, ki naj bi ga končali konec leta, Sebastijan Kamenik iz Združenja prijateljev slepih Slovenije Celje:
Projekt prilagoditve je sestavljen iz več dejavnikov. Dr. Aksinija Kermauner je začela po Sloveniji z razstavo Radovedni prstki, na kateri je predstavila družabne igre, učne pripomočke in pa igrače za slepe. Meni se je zdela ta razstava zanimiva in sem razmišljal, kam bi to razstavo umestili v Celju. Nek navdih mi je rekel, da če je kateri kraj primeren v Celju, je to Hermanov brlog. Zelo so se razveselili sodelovanja z nami, tako smo pred dvema letoma v septembru postavili to razstavo. To smo potem nadgradili tako, da bomo tudi s pomočjo dr. Kermaunerejve prilagodili ta muzej za slepe. Upoštevali bomo vse standarde, muzej bo kupil vse talne označbe, ki so potrebne, dal nas je v redni letni načrt, podpisali smo pismo o nameri. Bo pa na razstavi igrač tudi ta posebnost, da bodo določene družabne igre, ki so najbolj pogoste med slepimi, ter igrače in učni pripomočki, dobile svoj stalni prostor v Muzeju novejše zgodovine, kar se nam zdi tudi nekaj posebnega.
Prilagoditve, ki jih slepi in slabovidni potrebujejo pri branju in pisanju, pa si boste lahko ogledali v soboto, 11.6.2016 na dnevu odprtih vrat Knjižnice slepih in slabovidnih Minke Skaberne v Ljubljani. Spoznali boste knjižno gradivo v prilagojenih oblikah – v zvoku, brajevi pisavi in povečanem tisku, se preizkusili v orientaciji po prostoru in si ogledali razstavo tehničnih pripomočkov, ki jih uporabljajo slepi in slabovidni.
Prvi teden v mesecu juniju Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije obeležuje teden slepih. Zato bomo gostili 20-letno dijakinjo Anjo Pustak Lajovic, ki obiskuje program prilagojenega poklicno – tehniškega izobraževanja z enakovrednim standardom za poklic ekonomski tehnik na Zavodu za slepo in slabovidno mladino Ljubljana, in ravnateljico tega zavoda Katjušo Koprivnikar. Pogovarjali se bomo o življenju mladega človeka s slepoto, prilagojenosti okolja za potrebe slepih, ozaveščenosti videčih, znanju in spretnostih, ki jih slepi pridobijo v Zavodu za slepo in slabovidno mladino Ljubljana.
Že od konca lanskega šolskega leta je v Avstriji samotestiranje učencev v šoli obvezno. Letošnje šolsko leto so dvema hitrima antigenskima testoma dodali še PCR test. Vsi učenci, tudi najmlajši, se sami testirajo tri krat tedensko. »Vsi smo veseli, da otroci lahko pod kolikor toliko normalnimi pogoji obiskujejo šolo.« To velja tako za učitelje kot za starše, s katerimi večjih težav niso imeli, pravi ravnatelj Danilo Katz, zadovoljen zaradi neposredne komunikacije, ki so jo imeli z avstrijskim šolskim ministrstvom. Prav to je, po njegovem, ključno, da je obvezno samotestiranje postalo del šolskega vsakdana. Otroci pa tudi dobro vedo, zakaj je to pomembno, dodaja v pogovoru z Matejo Železnikar.
Slovenija ali njene posamezne destinacije so se že znašle na tujih lestvicah držav, ki jih je treba obiskati, bile pa so že tudi opisane v številnih člankih. Ena od zadnjih bolj prepoznavnih omemb je uvrstitev Slovenije na peto mesto med desetimi priporočenimi državami za obisk v letu 2022 v turističnem vodniku Lonely Planet. Ko pišejo o Sloveniji, se najpogosteje razpišejo o njenih naravnih danosti in gastronomiji. In ker je ta okusnejši del turizma vodilna promocijska tema lanskega in letošnjega leta, so na STO izbrane tuje novinarje peljali na kulinarični izlet, da predstavijo najboljše, kar ponuja slovenska gastronomija. Gostili so 24 predstavnikov tujih medijev in vplivnežev s področja kulinarike in trajnosti iz 15 držav. Ti so bili iz medijev, kot so italijanski dnevnik La Reppublica, britanski The Guardian, ameriški Forbes in nizozemski Telegraaf in pa tudi prepoznavnih gastronomsko specializiranih medijev, med drugim avstrijskega Falstaff, nemškega Kulinariker in Fine Dining Lovers. Na enem od teh izletov preteklo nedeljo je bila tudi Tina Lamovšek.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenska alpinista Luka Stražar in Nejc Marčič sta med 28. in 30. oktobrom na odpravi v Rolwalingu v nepalski Himalaji opravila zahteven vzpon na gori Tsoboje. Uspelo jima je preplezati 1700-metrsko smer v severozahodni steni gore. Prvenstveno smer, ki sta jo potegnila in poimenovala Slovenska direktna, odlikuje kombinacija tehnične zahtevnosti in plezanja na veliki višini, svoje sta dodala še veter in mraz. O novem vrhunskem dosežku slovenskega alpinizma se je z Luko Stražarjem in Nejcem Marčičem pogovarjal Aleš Ogrin.
Bosna in Hercegovina je zaradi vse glasnejših napovedi Republike srbske, da srbski vojaki ne bodo več sodelovali v enotah federacije, vse bliže razpadu. Daytonski mirovni sporazum iz leta 1995, ki je končal krvave spopade v Bosni in Hercegovini, je pred veliko preizkušnjo. Mednarodna diplomacija ima spet veliko dela.
Nakup nepremičnine v Ljubljani je za številne mlade in tudi tiste z rednimi povprečnimi prihodki skorajda nedosegljiv cilj. Država je glede stanovanjske politike pogrnila na izpitu.
V naši zahodni sosedi je treba za nakup nepremičnine še vedno najgloblje seči v žep v Rimu, kjer je treba za kvadratni meter stanovanja v središču mesta odšteti skoraj 6 tisoč evrov. Povprečna cena kvadratnega metra v državi se je v minulem letu znižala za 1,8 odstotka na 1.700 evrov, kar je najnižje v zadnjem desetletju. Razlike med cenami nepremičnin na severu in jugu Italije so ogromne.
V hrvaški prestolnici so se cene starih nepremičnin, ki jih je prizadel nedavni potres, zelo znižale, vrtoglave pa so cene novih stanovanj. Država pomaga mladim pri odplačevanju posojila prvih 5 let.
V Ljubljani se že tako visoke cene nepremičnin še vedno zvišujejo, zato zemljišča, stanovanja ali hiše povečini lahko kupijo le bogati posamezniki in podjetja, ki nato nepremičnine povečini oddajajo v najem. Razlog za nedostopnost stanovanj tiči tudi v neaktivnosti države pri snovanju stanovanjske politike. Država je stanovanjsko problematiko prepustila trgu, ki sam določa cene. Na nepremičninski trg v hrvaški prestolnici so v minulih dveh letih najbolj vplivali močni potresni sunki. Cene nepremičnin v starem delu Zagreba so se zelo znižale, za kvadratni meter novega stanovanja pa je treba odšteti tudi 8000 evrov. Zanimivi so zlasti tisti deli mesta, kjer so stavbe iz armiranega betona. V Italiji je treba za nakup nepremičnine še vedno najgloblje seči v žep v Rimu, kjer je treba za kvadratni meter stanovanja v središču mesta odšteti skoraj 6 tisoč evrov.
Mineva 21 let od tragedije v Kaprunu v Avstriji, ko je v vagonu zobate železnice izbruhnil požar v katerem je umrlo 155 ljudi. To pa še zdaleč ni edina tragedija na smučišču. Dobri dve leti pred nesrečo v Avstriji pa se je nerazumljiva tragedija odvijala na italijanskem smučišču Cavalese. 3. februarja 1998 je ameriško vojno letalo letelo nedovoljeno nizko in hitro ter pri tem pretrgalo nosilni kabel žičnice. Ravno takrat so se smučarji z gondolo vračali s smučišča. Umrlo je 20 ljudi.
Gibanje za pitno vodo je danes začelo kampanjo za zagotovitev pitne vode v Anhovem, kjer se že več kot 40 let pogosto dogajajo ekološke nesreče. Inštitut 8. marec, ki je del gibanja, opozarja, da je v današnjem času nesprejemljivo, da ljudje zbolevajo zaradi vode, ki jo pijejo. Narava in vodni viri v Anhovem so sicer stalna žrtev različnih nesreč, ki so se dogajale predvsem v tamkajšnji proizvodnji. Najodmevnejša se je zgodila minulo leto, ko je podjetje Eternit z industrjskimi odplakami onesnažilo pitno vodo. V Gibanju za pitno vodo so zato poiskali rešitev. Težavo s pitno vodo bi lahko rešili s sredstvi iz državnega proračuna za leti 2022 in 2023, ki ga bodo poslanci sprejemali prihodnji teden.
Veliko moških si novembra pušča rasti brke, da bi opozorili na raka prostate in mod, ki sta najpogostejša raka pri moških. Pripadniki gibanja Movember, ki se je leta 2003 začelo v Avstraliji, tako enajsti mesec v letu pozivajo moške, naj vsaj enkrat na leto opravijo pregled pri urologu, da bi pravočasno odkrili morebitna rakava obolenja. Stroka pa poziva, naj se moški udeležujejo presajalnih testov. O rakih pri moških smo se pogovarjali s podpredsednico Društva onkoloških bolnikov Slovenije Bredo Brezovar Goljar.
Dopoldne sta prestižno nagrado Evropskega parlamenta Državljan Evrope 2021 prejela Kristina Modic in prof. dr. Samo Zver za solidarnost in vseevropski zdravstveni napredek bolnikov z rakom. Z uspešnimi akcijami, strokovno komunikacijo in empatijo že vrsto let skrbita za moderno zdravljenje hematoloških bolnikov. Povezala sta slovenske strokovnjake in znanstvenike ter osveščata o pomenu pravočasne dostopnosti zdravljenja za vse.
Geodetski inštitut Slovenije od leta 2016 izvaja vseslovenski projekt Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi, ki ga financira ministrstvo za infrastrukturo, katerega cilj je zagotavljanje mobilnosti ranljivih skupin v Sloveniji, in sicer slepim in slabovidnim, gluhim in naglušnim, gibalno oviranim in starejšim. Kot partner v projektu sodeluje Beletrina, ki skrbi za spletno dostopnost. Več o projektu, v katerem sodeluje več kot 40 občin, pa v prispevku Petre Medved.
Karantena predstavljala obdobje, ki je in bo morda tudi v prihodnosti vplivala na obstoj marsikaterega para. Že pred letom in pol smo se spraševali o tej tematiki. Odvetnica Sabina Mikulin iz odvetniške pisarne Mikulin je maja lani opažala, da so se od začetka razglasitve epidemije bistveno povečala vprašanja v povezavi z delitvijo premoženja med zakoncema. Poklicali smo jo in preverili, kakšno pa je stanje danes.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Najprej so bili večerni klepeti, javni dogodki, ki so se začeli pred 16timi leti. Kot marsikaj drugega, je koronavirus to prekinil. Nataša se je lotila knjige. Pripravila je izbor Izolank in Izolanov, njihove strnjene portrete, ki odslikavajo ne le njihova življenja, ampak tudi zanimivosti in intimnosti, ki tekstu dodajo poseben čar. Ob prebiranju teh portretov se vprašaš, ali si sploh pozoren na ljudi, ki živijo okrog tebe. Ali znaš razbrati dragocenosti in posebnosti, ki se skrivajo v ljudeh in zaradi katerih so kraji in mesta taki, kot so. Nataši je to gotovo uspelo.
Najprej so bili večerni klepeti, javni dogodki, ki so se začeli pred 16timi leti. Kot marsikaj drugega, je koronavirus to prekinil. Nataša se je lotila knjige. Pripravila je izbor Izolank in Izolanov, njihove strnjene portrete, ki odslikavajo ne le njihova življenja, ampak tudi zanimivosti in intimnosti, ki tekstu dodajo poseben čar. Ob prebiranju teh portretov se vprašaš, ali si sploh pozoren na ljudi, ki živijo okrog tebe. Ali znaš razbrati dragocenosti in posebnosti, ki se skrivajo v ljudeh in zaradi katerih so kraji in mesta taki, kot so. Nataši je to gotovo uspelo.
»Vzačetki je bila Beseda« - takole se glasi začetek Janezovega Evangelija, ki je v prvem slovenskem prevodu Biblije izpod peresa protestantskega teologa Jurija Dalmatina izšel leta 1583. To je bil le eden od velikih mejnikov, ki so jih v oblikovanju slovenskega knjižnega jezika postavili protestantski pisci druge polovice 16. stoletja. V samo nekaj desetletjih so namreč slovenščini kot povsem ljudskemu, govorjenemu jeziku, priskrbeli knjižno obliko, slovnico, pisavo in vso potrebno terminologijo, da se je lahko kljub maloštevilnosti svojih govorcev pri prevodu Svetega pisma, nastanku prve slovnice in celo slovarja prehitela marsikatere bolj množično govorjene jezike. No, čeprav spisi in prevodi naših protestantskih piscev predstavljajo same začetke zapisane slovenščine, pa se je naš jezik pred slabimi 500 leti vendarle nekoliko razlikoval od današnjega. Prav o tem, kakšna je bila knjižna slovenščina 16. stoletja, kdo jo je sploh lahko bral ter iz kakšnih vzgibov so jo tukajšnji protestantski pisci začeli zapisovati, smo se ob tokratnem dnevu reformacije pogovarjali z jezikoslovko dr. Andrejo Legan Ravnikar, soavtorico Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, začetek katerega je nedavno izšel pri Založbi ZRC SAZU in nam kot prvi razlagalni zgodovinski slovar slovenskega jezika prinaša podroben vpogled tako v oblikovne kot v pomenske plati besedišča tistega časa. Prispevek je pripravila Alja Zore.
Na Prvem je bilo jutro dvojno slavnostno, ne samo, ker danes RTV Slovenija, ker mineva 93 let od začetka rednega radijskega delovana, ampak tudi, ker smo obeležili 300 dopolnjenih oddaj redne tedenske oddaje Možgani na dlani. Vse je že ujeto in zabeleženo na spletni strani Prvega, vabljeni pa tudi, da sodelujete v nagradne igri na naši Facebook strani. Prvi, ki je sodeloval v oddaji Možgani na dlani pa je bil oftalmolog, prof. dr. Marko Hawlina, ki nas je 1. oktobra leta 2015 odpeljal v svet fosfenov. To je tista igra svetlobe, ki se zgodi- ko zapremo oči. In kot smo se naučili, se pojavljajo v več oblikah, na nek način pa gre za »pravo malo igro med mrežnico in možgani«. Avtorica oddaje, Mojca Delač, je prof. dr. Marka Hawlino z radijskim mikrofonom ob okrogli obletnici oddaje ponovno obiskala na Očesni kliniki v Ljubljani.
Neveljaven email naslov