Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za 1. program Radia Slovenija je Mojca Delač pred mikrofon na kratek pogovor povabila gospo Yuzhen Huo, dolgoletno kitajsko veleposlanico v Evropi, zdaj pa posebno predstavnico kitajskega ministrstva za zunanje zadeve pri sodelovanju z državami vzhodne in osrednje Evrope. Spregovorili sta o aktualnih izzivih povezovanja med Kitajsko in državami osrednje in vzhodne Evrope v okviru platforme 16+1, o Sloveniji in njenih potencialih, o kitajskem videnju Evrope ter najprej tudi o obisku novinarjev na Kitajskem
Za Prvi je Mojca Delač pred mikrofon na kratek pogovor povabila gospo Yuzhen Huo, dolgoletno kitajsko veleposlanico v Evropi, zdaj pa posebno predstavnico kitajskega ministrstva za zunanje zadeve pri sodelovanju z državami vzhodne in osrednje Evrope.
Yuzhen Huo je spregovorila o aktualnih izzivih povezovanja med Kitajsko in državami osrednje in vzhodne Evrope v okviru platforme 16+1, o Sloveniji in njenih potencialih, o kitajskem videnju Evrope ter najprej tudi o obisku novinarjev na Kitajskem:
Gospa Huo, lahko najprej strnete nekaj vtisov ob druženju z delegacijo novinarjev?
Zdaj je drugič, da se družim z novinarsko delegacijo iz držav osrednje in vzhodne Evrope. Vsaka ima svojo značilnost; tokrat vidim enkratnost prav v vsakem posameznem članu, posebno proaktivnost in pripravljenost na učenje in obisk različnih krajev. Sprožili ste kar nekaj krasnih predlogov za spodbujanje sodelovanja v okviru strategije 16 + 1 in pri tem imate pomembno vlogo povezovalca.
Med obiskom smo veliko pozornosti namenili vprašanju razvoja in prihodnosti ter Kitajske realnosti čez pet let, torej leta 2020. Kaj lahko poveste o tem?
Kot ste lahko videli, imamo na Kitajskem neenakomeren razvoj, recimo, če primerjate mesti Guangdžov in Nančang. Kitajska infrastruktura se razvija zelo hitro. Zdajle se na primer pogovarjava med vožnjo z avtobusom, s katerim se lahko premikamo od province do province. Kitajska realnost je trenutno kakšnih 120.000 kilometrov avtocest.
Kot ste omenili, smo v zadnjih dneh veliko govorili o načrtih za naslednje petletno obdobje, saj se prav letos začenja 13. petletka. Tako po posameznih provincah kot na nacionalni ravni ima Kitajska velike načrte. Ko govorimo o industrializaciji, ta poteka korak za korakom. Naš načrt se imenuje »Made in China 2025«. Naš cilj je, da nadgradimo, prerazporedimo in prestrukturiramo našo industrijo.
Ko pa govorimo o kmetijstvu – skušamo zgraditi nova ruralna območja. Videli ste, kako živijo kmetje in kako se znajdejo. Bodisi kot samostojni podjetniki ali kot lastniki deležev v zadrugah.
Na splošno pa, če stopimo korak vstran, je naša splošna spodbuda usmerjena k množičnim inovacijam in množičnemu podjetništvu. Mislim, da lahko v okviru tega modela sprožimo novo raven razvoja.
In še to bi dodala. Ko govorimo o Kitajski po sprejeti reformi in politiki odpiranja, govorimo o kitajski hitrosti razvoja. Uspeva nam ohranjati razmeroma visoko hitrost razvoja, mislim pa, da bo v prihodnje za Kitajsko še pomembnejša kakovost. Če bomo kakovosti razvoja namenili večjo pozornost, se bo gospodarska rast spreminjala za približno 7 odstotkov na leto.
Konec maja je v Sloveniji potekalo 1. Srečanje koordinacije med Kitajsko in državami vzhodne in osrednje Evrope (CEE) na področju gozdarstva in lesno predelovalne verige. Prav zdajle, ko se pogovarjava, se vozimo mimo krajev, bogatih z rastjem in gozdovi.
Na primer tukaj, v južnem delu, cvetita gozdarstvo in sadjarstvo. V teh krajih v okrožju Vujuana je delež gozdov kakšnih 80 odstotkov. Mislim, da imate tudi v Sloveniji velik delež gozdov, kajne?
Na Kitajskem posvečamo veliko pozornost pogozdovanju. Približno 6 milijonov hektarjev pogozdenih površin imamo. S tem zagonom moramo nadaljevati predvsem v luči zaščite okolja, še posebno na severu Kitajske; tam se na primer pozimi spoprijemamo z zelo hudimi peščenimi viharji.
Pri tem pa lahko pomagate s svojo napredno tehnologijo in izkušnjami. Cenim zelo pomembno vlogo, ki jo ima Slovenija na področju gozdarskega sodelovanja v okviru strategije 16 + 1. Pokazali ste veliko proaktivnost. Vsaka država v okviru tega mehanizma ima svoje posebne značilnosti, skupna prizadevanja pa bodo spodbudila nadaljevanje razvoja in razširila obzorja ter vizijo za prihodnost.
Na tem mestu bi vam rada čestitala ob uspešnem dogodku v Sloveniji.
Kot ste lahko videli ob tem kratkem obisku Kitajske, ljudje tukaj zelo verjamejo v svoj lastni razvoj in si tudi kot posamezniki prizadevajo, da bi spodbujali nacionalno blaginjo. V njihovih srcih je tudi mednarodno sodelovanje zelo pomembno. Tako mednarodno sodelovanje med Kitajsko in vašimi državami torej pomeni tudi še boljše odnose med ljudmi iz teh dežel.
Kako pa ljudje na Kitajskem na splošno dojemajo Evropo?
Mislim, da na splošno Kitajci Evropo dojemajo krasno. Evropa kot kontinent ima svojo zgodovino in seveda naš veže veliko stvari. Posebno v sodobnosti se razvijate zelo hitro na področju industrije, znanosti in tehnologije, krasno bi bilo, če bi tu sodelovali. Tudi mi imamo čudovito zgodovino in kulturo. Imamo svojo prednosti in slabosti. Oboji moramo prispevati, da poudarimo naše prednosti in premagujemo naše pomanjkljivosti ter se učimo drug od drugega.
Tudi vi, gospa Huo, Evropo odlično poznate , prav zaradi tega pa tudi možnosti in priložnosti za sodelovanje.
Če govorimo na splošno bi lahko rekla, da Evropo dobro poznam. Pri tem pa še veliko bolje države osrednje in vzhodne Evrope, saj sem tam študirala in delala več kot 30 let. V tem času sem izoblikovala temeljit občutek za to regijo. Če bi gledali kitajske zakone, bi pri mojih letih že morala imeti čas samo zase, ampak me strast do dela žene naprej.
Mislim, da smo priča »pomladi« sodelovanja med Kitajsko in državami osrednje in vzhodne Evrope. In menim, da moramo to nadaljevati. Na Kitajskem imamo pomembne človeške vire, material, fizično moč. Tudi vi imate kvalitetne človeške vire, tehnologijo… Na tej podlagi in tudi v okviru platforme Kitajska- CEE pa bi morali spodbujati tudi bilateralno sodelovanje.
Kako dobro pa poznate Slovenijo?
V Sloveniji sem bila dvakrat ali trikrat in name je pustila odličen vtis, zato zanjo zdaj delam veliko reklame. Imate krasne vire za turizem, Blejsko jezero, naravo, pa recimo Kras, ki je nekaj posebnega. Tudi na Kitajskem imamo podobna področja in tudi tu je priložnost za sodelovanje.
Menim, da bo vaša država odličen cilj za kitajske turiste, ki bodo presenečeni, ko bodo odkrili njene lepote. Kar moramo narediti zdaj, je izboljšati publiciteto, da bo še več ljudi izvedelo o Sloveniji, ne samo na Kitajskem, ampak tudi v mednarodnem prostoru.
(prevod iz kitajščine: Martin Wang, prevod iz angleščine: Mojca Delač).
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Za 1. program Radia Slovenija je Mojca Delač pred mikrofon na kratek pogovor povabila gospo Yuzhen Huo, dolgoletno kitajsko veleposlanico v Evropi, zdaj pa posebno predstavnico kitajskega ministrstva za zunanje zadeve pri sodelovanju z državami vzhodne in osrednje Evrope. Spregovorili sta o aktualnih izzivih povezovanja med Kitajsko in državami osrednje in vzhodne Evrope v okviru platforme 16+1, o Sloveniji in njenih potencialih, o kitajskem videnju Evrope ter najprej tudi o obisku novinarjev na Kitajskem
Za Prvi je Mojca Delač pred mikrofon na kratek pogovor povabila gospo Yuzhen Huo, dolgoletno kitajsko veleposlanico v Evropi, zdaj pa posebno predstavnico kitajskega ministrstva za zunanje zadeve pri sodelovanju z državami vzhodne in osrednje Evrope.
Yuzhen Huo je spregovorila o aktualnih izzivih povezovanja med Kitajsko in državami osrednje in vzhodne Evrope v okviru platforme 16+1, o Sloveniji in njenih potencialih, o kitajskem videnju Evrope ter najprej tudi o obisku novinarjev na Kitajskem:
Gospa Huo, lahko najprej strnete nekaj vtisov ob druženju z delegacijo novinarjev?
Zdaj je drugič, da se družim z novinarsko delegacijo iz držav osrednje in vzhodne Evrope. Vsaka ima svojo značilnost; tokrat vidim enkratnost prav v vsakem posameznem članu, posebno proaktivnost in pripravljenost na učenje in obisk različnih krajev. Sprožili ste kar nekaj krasnih predlogov za spodbujanje sodelovanja v okviru strategije 16 + 1 in pri tem imate pomembno vlogo povezovalca.
Med obiskom smo veliko pozornosti namenili vprašanju razvoja in prihodnosti ter Kitajske realnosti čez pet let, torej leta 2020. Kaj lahko poveste o tem?
Kot ste lahko videli, imamo na Kitajskem neenakomeren razvoj, recimo, če primerjate mesti Guangdžov in Nančang. Kitajska infrastruktura se razvija zelo hitro. Zdajle se na primer pogovarjava med vožnjo z avtobusom, s katerim se lahko premikamo od province do province. Kitajska realnost je trenutno kakšnih 120.000 kilometrov avtocest.
Kot ste omenili, smo v zadnjih dneh veliko govorili o načrtih za naslednje petletno obdobje, saj se prav letos začenja 13. petletka. Tako po posameznih provincah kot na nacionalni ravni ima Kitajska velike načrte. Ko govorimo o industrializaciji, ta poteka korak za korakom. Naš načrt se imenuje »Made in China 2025«. Naš cilj je, da nadgradimo, prerazporedimo in prestrukturiramo našo industrijo.
Ko pa govorimo o kmetijstvu – skušamo zgraditi nova ruralna območja. Videli ste, kako živijo kmetje in kako se znajdejo. Bodisi kot samostojni podjetniki ali kot lastniki deležev v zadrugah.
Na splošno pa, če stopimo korak vstran, je naša splošna spodbuda usmerjena k množičnim inovacijam in množičnemu podjetništvu. Mislim, da lahko v okviru tega modela sprožimo novo raven razvoja.
In še to bi dodala. Ko govorimo o Kitajski po sprejeti reformi in politiki odpiranja, govorimo o kitajski hitrosti razvoja. Uspeva nam ohranjati razmeroma visoko hitrost razvoja, mislim pa, da bo v prihodnje za Kitajsko še pomembnejša kakovost. Če bomo kakovosti razvoja namenili večjo pozornost, se bo gospodarska rast spreminjala za približno 7 odstotkov na leto.
Konec maja je v Sloveniji potekalo 1. Srečanje koordinacije med Kitajsko in državami vzhodne in osrednje Evrope (CEE) na področju gozdarstva in lesno predelovalne verige. Prav zdajle, ko se pogovarjava, se vozimo mimo krajev, bogatih z rastjem in gozdovi.
Na primer tukaj, v južnem delu, cvetita gozdarstvo in sadjarstvo. V teh krajih v okrožju Vujuana je delež gozdov kakšnih 80 odstotkov. Mislim, da imate tudi v Sloveniji velik delež gozdov, kajne?
Na Kitajskem posvečamo veliko pozornost pogozdovanju. Približno 6 milijonov hektarjev pogozdenih površin imamo. S tem zagonom moramo nadaljevati predvsem v luči zaščite okolja, še posebno na severu Kitajske; tam se na primer pozimi spoprijemamo z zelo hudimi peščenimi viharji.
Pri tem pa lahko pomagate s svojo napredno tehnologijo in izkušnjami. Cenim zelo pomembno vlogo, ki jo ima Slovenija na področju gozdarskega sodelovanja v okviru strategije 16 + 1. Pokazali ste veliko proaktivnost. Vsaka država v okviru tega mehanizma ima svoje posebne značilnosti, skupna prizadevanja pa bodo spodbudila nadaljevanje razvoja in razširila obzorja ter vizijo za prihodnost.
Na tem mestu bi vam rada čestitala ob uspešnem dogodku v Sloveniji.
Kot ste lahko videli ob tem kratkem obisku Kitajske, ljudje tukaj zelo verjamejo v svoj lastni razvoj in si tudi kot posamezniki prizadevajo, da bi spodbujali nacionalno blaginjo. V njihovih srcih je tudi mednarodno sodelovanje zelo pomembno. Tako mednarodno sodelovanje med Kitajsko in vašimi državami torej pomeni tudi še boljše odnose med ljudmi iz teh dežel.
Kako pa ljudje na Kitajskem na splošno dojemajo Evropo?
Mislim, da na splošno Kitajci Evropo dojemajo krasno. Evropa kot kontinent ima svojo zgodovino in seveda naš veže veliko stvari. Posebno v sodobnosti se razvijate zelo hitro na področju industrije, znanosti in tehnologije, krasno bi bilo, če bi tu sodelovali. Tudi mi imamo čudovito zgodovino in kulturo. Imamo svojo prednosti in slabosti. Oboji moramo prispevati, da poudarimo naše prednosti in premagujemo naše pomanjkljivosti ter se učimo drug od drugega.
Tudi vi, gospa Huo, Evropo odlično poznate , prav zaradi tega pa tudi možnosti in priložnosti za sodelovanje.
Če govorimo na splošno bi lahko rekla, da Evropo dobro poznam. Pri tem pa še veliko bolje države osrednje in vzhodne Evrope, saj sem tam študirala in delala več kot 30 let. V tem času sem izoblikovala temeljit občutek za to regijo. Če bi gledali kitajske zakone, bi pri mojih letih že morala imeti čas samo zase, ampak me strast do dela žene naprej.
Mislim, da smo priča »pomladi« sodelovanja med Kitajsko in državami osrednje in vzhodne Evrope. In menim, da moramo to nadaljevati. Na Kitajskem imamo pomembne človeške vire, material, fizično moč. Tudi vi imate kvalitetne človeške vire, tehnologijo… Na tej podlagi in tudi v okviru platforme Kitajska- CEE pa bi morali spodbujati tudi bilateralno sodelovanje.
Kako dobro pa poznate Slovenijo?
V Sloveniji sem bila dvakrat ali trikrat in name je pustila odličen vtis, zato zanjo zdaj delam veliko reklame. Imate krasne vire za turizem, Blejsko jezero, naravo, pa recimo Kras, ki je nekaj posebnega. Tudi na Kitajskem imamo podobna področja in tudi tu je priložnost za sodelovanje.
Menim, da bo vaša država odličen cilj za kitajske turiste, ki bodo presenečeni, ko bodo odkrili njene lepote. Kar moramo narediti zdaj, je izboljšati publiciteto, da bo še več ljudi izvedelo o Sloveniji, ne samo na Kitajskem, ampak tudi v mednarodnem prostoru.
(prevod iz kitajščine: Martin Wang, prevod iz angleščine: Mojca Delač).
Aplikacija Google Zemljevidi bo namreč posodobila posnetke za območje Slovenije. Zajemali jih bodo z avtomobilom, območja za pešce v dveh največjih slovenskih mestih pa bodo posneli s posebnim nahrbtnikom. Metka Svetlin, vodja marketinga pri Google Adriatics poudarja, da je Ulični pogled priljubljena funkcija Google Zemljevidov, ki je trenutno na voljo v več kot 85 državah po vsem svetu, pa tudi v delih Arktike in Antarktike. Uporabniki si lahko s pomočjo te storitve ogledajo 360-stopinjske posnetke različnih ulic ter kulturne in nacionalne dediščine.
Ob 30. obletnici Združenja Manager je gostja Saša Mrak, izvršna direktorica Združenja Manager
Po svetu in na borzah odmeva predlog italijansko-ameriškega proizvajalca avtomobilov Fiat Chrysler Automobiles o združitvi s francoskim avtomobilskim velikanom Renaultom. Šlo naj bi za združitev, v kateri bi bila oba partnerja enakovredna. Ob upoštevanju Renaultovega partnerstva z japonskima Nissanom in Mitsubishijem bi z združitvijo nastal največji proizvajalec avtomobilov na svetu. Čeprav ni še nič dorečenega, pa se nekateri že bojijo za delovna mesta. Več Janko Petrovec.
Svetovna organizacija je izgorelost prepoznala kot "sindrom, ki se pojavi kot rezultat kroničnega stresa na delovnem mestu, ki se ga ni primerno obravnavalo". Sindrom izgorelosti se izraža kot utrujenost in občutek pomanjkanja energije, povečan mentalni odpor do dela ali cinizem do dela ter pomanjkanje profesionalne učinkovitosti. Ključne ugotovitve Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer sicer kažejo, da so zaposleni Evropejci zdravi in se dobro počutijo, bolje nadzorujejo tudi svoje delovne aktivnosti. Vendar delo postaja čustveno zahtevno. Raziskovalci ugotavljajo, da se povečuje nabor nalog in hitrost, s katero jih morajo delavci opraviti. Ob tem naraščajo čustveno zahtevne naloge, kot sta komunikacija z jeznimi strankami in izpostavljenost težkim situacijam v službi. Posodobljena klasifikacija, ki poleg izgorelosti vključuje tudi kompulzivno spolno vedenje in zasvojenost z videoigrami, bo začela veljati januarja 2022.
Letos mineva 30 let od sprejema Konvencije o otrokovih pravicah, enega najbolj sprejetih in ratificiranih dokumentov na svetu. Konvencija je prinesla trdne temelje in jasna merila spoštovanja otrokovih pravic, ki so marsikje izboljšala življenjske pogoje, v katerih živijo otroci. A ne povsod in ne za vsakogar. Ali je Slovenija prijazna za vsakega otroka, so se vprašali tudi sodelujoči na posvetu v Državnem svetu, kjer so obletnico sprejema Konvencije o otrokovih pravicah obeležili tako, da so poudarili izzive, ki ostajajo.
Raziskav o spolnem vedenju je v Sloveniji razmeroma malo, prevladujejo tiste z javnozdravstvenega področja. Sociolog profesor doktor Ivan Bernik s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani že vrsto leto raziskuje področje človekove spolnosti. V svoji najnovejši raziskuje Spolno in intimno življenje starejših žensk v Sloveniji. Gre za celovit vpogled v žensko spolno in intimno življenje skozi čas. To je populacija, ki je ni zajela še nobena znanstvena raziskava, čeprav ne moremo reči, da o spolnosti starejših žensk ne vemo nič. V to raziskavo je bilo vključenih 100 žensk, ki živijo v domovih za starejše občane. Najstarejša med njimi ima 99 let, sicer pa so bile po večini rojene v obdobju med obema vojnama. Pri spraševanju je skušal slediti življenjskemu poteku od prve menstruacije in prvih spolnih stikov, prvega resnega partnerstva, poroke in razvoj partnerstva. Z dr. Ivan Bernikom se je pogovarjala Urška Henigman.
Posebna dopoldanska oddaja Prvega, v kateri podrobneje predstavljamo rezultate nočnega štetja glasov na volitvah v Evropski parlament.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z dopisniki po Evropi, s poročevalci iz volilnih štabov slovenskih strank ter z gostoma v studiu, dr. Samom Uhanom in dr. Juretom Požganom, oba prihajata s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, smo pretresli volilno dogajane v Sloveniji in drugod po Evropski uniji.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Celovcu se lahko v parku Evrope ob Vrbskem jezeru, kjer je osrednje celovško kopališče, vsaj do 8. junija preizkusite v demokratičnem fitnesu. Gre za projekt univerzitetnega kulturnega centra - UNIKUM - , ki ga vodi Emil Krištof, koroški slovenski glasbenik in kulturni delavec. UNIKUM je društvo celovške univerze, ki s svojimi projekti - v slovenščini, nemščini in italijanščini - spodbuja ljudi k razmišljanju o aktualnem družbenem dogajanju.
"Ples je resnica. V kateremkoli pogledu. Je telo in misel hkrati. Jezik in čustvo." Tako je svojo poslanico ob svetovnem dnevu plesa, 29. aprila, začel Matjaž Farič, plesalec, koreograf, režiser in umetniški vodja festivala sodobnega plesa Fronta, ki vsako leto začenja novo šolsko leto v Murski soboti. Matjaž Farič je tudi ambasador Tedna ljubiteljske kulture, ki poteka te dni. Osrednja tema letošnje manifestacije je ples. O pomenu ljubiteljske kulture na poti k profesionalnosti in o nekaterih drugih vidikih umeščanja sodobnega plesa v širšo družbo se je z Matjažem Faričem pogovarjala Petra Tanko.
Potem, ko so Združene države Amerike odstopile od iranskega jedrskega sporazuma in ko so v Perzijski zaliv poslale svoje vojaško ladjevje in letalonosilko Abraham Lincoln, ne mine dan brez novic o stopnjevanju napetosti med Trumpovo administracijo in teokratskim režimom v Teheranu. Zaenkrat še ni znamenj, da bi se ta napetost polegla. Docent dr. Primož Šterbenc s Fakultete za menedžment Univerze na Primorskem pravi, da moramo biti previdni, ko govorimo o ameriški administraciji, saj napovedi o letalonosilkah in vojakih generira zdajšnji svetovalec za nacionalno varnost John Bolton.
Združenje proti spolnemu zlorabljanju je vložilo kazensko ovadbo na tožilstvo zoper vzgojitelja v enem od vrtcev, ki naj bi domnevno spolno zlorabil tri predšolske otroke. 4 letna deklica, žrtev domnevne spolne zlorabe, naj bi pred tremi tedni najprej staršem in nato vzgojiteljem v vrtcu opisala, kako je njen vzgojitelj posegel v njene intimne predele telesa, ko sta bila sama. Po tej izpovedi deklice sta še dva otroka povedala podobni zgodbi kot prva domnevno zlorabljena deklica, so potrdili na omenjenem združenju. Ob teh dogodkih, ki naj bi se zgodili v enem od vrtcev, združenje opozarja na povsem nesprejemljivo ravnanje ravnateljice vrtca, ki kljub opozorilu staršev domnevno zlorabljene deklice, dva tedna ni storilo ničesar. Pozneje je vložilo prijavo na policijo in vzgojitelja premestilo v drugo skupino, kar pomeni, da je osumljenec spolne zlorabe ostal v stiku z otroki in srečeval domnevno zlorabljeno štiriletnico na terasi. Odzive policije, ministrstva in šolske inšpekcije je zbrala Nataša Lang.
Britanci in Nizozemci danes odločajo o novih poslancih v evropski parlament, v Sloveniji pa se končuje predčasno glasovanje. Volišča bodo odprta še do 19-ih, potem pa vnovič v nedeljo na dan splošnega glasovanja. Po podatkih okrajnih volilnih komisij se je drugi dan predčasnega glasovanja na volitvah poslancev iz Slovenije v evropski parlament udeležilo 12.356 volivcev oziroma 0,72 odstotka vseh volilnih upravičencev. V dveh dneh je skupaj glasovalo 20.408 volivcev oziroma 1,2 odstotka vseh volivcev. To je več kot prva dva dneva predčasnega glasovanja na volitvah pred petimi leti, ko je v dveh dneh skupaj glasovalo 11.826 volivcev oziroma 0,7 odstotka vseh volilnih upravičencev. Ali to že nakazuje na višjo volilno udeležbo, kot je bila leta 2014? Takrat je svoj glas na volitvah poslancev iz Slovenije v evropski parlament oddalo 24,55 odstotka vseh volilnih upravičencev. Izidi glasovanja bodo znani šele v nedeljo zvečer po 23-ti uri.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Spet moramo poročati o spletni zlorabi, tokrat gre za spletnega giganta AirBnb, ki je bil očitno žrtev vdora. Uporabniki se pritožujejo, da so jim vdrli v račun, rezervirali v njihovem imenu nastavitve, denarja pa zdaj ne morejo dobiti nazaj. Eno prijavo tovrstne spletne zlorabe so prejeli tudi na SICertu, tja je poklicala Urška Henigman.
Ob 50. obletnici stripovskega junaka v Narodni galeriji odpirajo razstavo Alan Ford teče častni krog. Soavtor razstave Rok Glavan pojasnjuje, da bo na ogled 162 originalnih stripovskih tabel, ki so nastale med letoma 1969 in 1975 oz. od 1. do 75. epizode. Gre za trenutno največjo svetovno postavitev originalnih tabel stripa. Alan Ford je izjemno popularnost dočakal v državah nekdanje Jugoslavije, medtem ko ni bil nikoli preveden v angleščino.
V luči številnih razprav v javnosti, da je naša osnovna šola preveč zahtevna za šolarje, da jim povzroča stres, je Zavod za šolstvo opravil reprezentativno raziskavo med učenci šestega in osmega razreda. V raziskavi pod naslovom »Doživljanje in znaki stresa pri učencih šestega in osmega razreda« so raziskovalci učence med drugim spraševali, kako močno doživljajo stres in kako pogosto so po lastni presoji izpostavljeni neprijetnim dogodkom. Raziskovalci ugotavljajo, da se učenci v šoli v povprečju počutijo dobro, nimajo konfliktnih odnosov s šošolci in z učitelji. Večini od njih ne šolske obveznosti ne količina domačih nalog in zunaj šolske dejavnosti ne povzročajo stresa. Močno pa jih obremenjujejo ocenjevanje znanja in preveliko število šolskih predmetov na dan.
Neveljaven email naslov