Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za 1. program Radia Slovenija je Mojca Delač pred mikrofon na kratek pogovor povabila gospo Yuzhen Huo, dolgoletno kitajsko veleposlanico v Evropi, zdaj pa posebno predstavnico kitajskega ministrstva za zunanje zadeve pri sodelovanju z državami vzhodne in osrednje Evrope. Spregovorili sta o aktualnih izzivih povezovanja med Kitajsko in državami osrednje in vzhodne Evrope v okviru platforme 16+1, o Sloveniji in njenih potencialih, o kitajskem videnju Evrope ter najprej tudi o obisku novinarjev na Kitajskem
Za Prvi je Mojca Delač pred mikrofon na kratek pogovor povabila gospo Yuzhen Huo, dolgoletno kitajsko veleposlanico v Evropi, zdaj pa posebno predstavnico kitajskega ministrstva za zunanje zadeve pri sodelovanju z državami vzhodne in osrednje Evrope.
Yuzhen Huo je spregovorila o aktualnih izzivih povezovanja med Kitajsko in državami osrednje in vzhodne Evrope v okviru platforme 16+1, o Sloveniji in njenih potencialih, o kitajskem videnju Evrope ter najprej tudi o obisku novinarjev na Kitajskem:
Gospa Huo, lahko najprej strnete nekaj vtisov ob druženju z delegacijo novinarjev?
Zdaj je drugič, da se družim z novinarsko delegacijo iz držav osrednje in vzhodne Evrope. Vsaka ima svojo značilnost; tokrat vidim enkratnost prav v vsakem posameznem članu, posebno proaktivnost in pripravljenost na učenje in obisk različnih krajev. Sprožili ste kar nekaj krasnih predlogov za spodbujanje sodelovanja v okviru strategije 16 + 1 in pri tem imate pomembno vlogo povezovalca.
Med obiskom smo veliko pozornosti namenili vprašanju razvoja in prihodnosti ter Kitajske realnosti čez pet let, torej leta 2020. Kaj lahko poveste o tem?
Kot ste lahko videli, imamo na Kitajskem neenakomeren razvoj, recimo, če primerjate mesti Guangdžov in Nančang. Kitajska infrastruktura se razvija zelo hitro. Zdajle se na primer pogovarjava med vožnjo z avtobusom, s katerim se lahko premikamo od province do province. Kitajska realnost je trenutno kakšnih 120.000 kilometrov avtocest.
Kot ste omenili, smo v zadnjih dneh veliko govorili o načrtih za naslednje petletno obdobje, saj se prav letos začenja 13. petletka. Tako po posameznih provincah kot na nacionalni ravni ima Kitajska velike načrte. Ko govorimo o industrializaciji, ta poteka korak za korakom. Naš načrt se imenuje »Made in China 2025«. Naš cilj je, da nadgradimo, prerazporedimo in prestrukturiramo našo industrijo.
Ko pa govorimo o kmetijstvu – skušamo zgraditi nova ruralna območja. Videli ste, kako živijo kmetje in kako se znajdejo. Bodisi kot samostojni podjetniki ali kot lastniki deležev v zadrugah.
Na splošno pa, če stopimo korak vstran, je naša splošna spodbuda usmerjena k množičnim inovacijam in množičnemu podjetništvu. Mislim, da lahko v okviru tega modela sprožimo novo raven razvoja.
In še to bi dodala. Ko govorimo o Kitajski po sprejeti reformi in politiki odpiranja, govorimo o kitajski hitrosti razvoja. Uspeva nam ohranjati razmeroma visoko hitrost razvoja, mislim pa, da bo v prihodnje za Kitajsko še pomembnejša kakovost. Če bomo kakovosti razvoja namenili večjo pozornost, se bo gospodarska rast spreminjala za približno 7 odstotkov na leto.
Konec maja je v Sloveniji potekalo 1. Srečanje koordinacije med Kitajsko in državami vzhodne in osrednje Evrope (CEE) na področju gozdarstva in lesno predelovalne verige. Prav zdajle, ko se pogovarjava, se vozimo mimo krajev, bogatih z rastjem in gozdovi.
Na primer tukaj, v južnem delu, cvetita gozdarstvo in sadjarstvo. V teh krajih v okrožju Vujuana je delež gozdov kakšnih 80 odstotkov. Mislim, da imate tudi v Sloveniji velik delež gozdov, kajne?
Na Kitajskem posvečamo veliko pozornost pogozdovanju. Približno 6 milijonov hektarjev pogozdenih površin imamo. S tem zagonom moramo nadaljevati predvsem v luči zaščite okolja, še posebno na severu Kitajske; tam se na primer pozimi spoprijemamo z zelo hudimi peščenimi viharji.
Pri tem pa lahko pomagate s svojo napredno tehnologijo in izkušnjami. Cenim zelo pomembno vlogo, ki jo ima Slovenija na področju gozdarskega sodelovanja v okviru strategije 16 + 1. Pokazali ste veliko proaktivnost. Vsaka država v okviru tega mehanizma ima svoje posebne značilnosti, skupna prizadevanja pa bodo spodbudila nadaljevanje razvoja in razširila obzorja ter vizijo za prihodnost.
Na tem mestu bi vam rada čestitala ob uspešnem dogodku v Sloveniji.
Kot ste lahko videli ob tem kratkem obisku Kitajske, ljudje tukaj zelo verjamejo v svoj lastni razvoj in si tudi kot posamezniki prizadevajo, da bi spodbujali nacionalno blaginjo. V njihovih srcih je tudi mednarodno sodelovanje zelo pomembno. Tako mednarodno sodelovanje med Kitajsko in vašimi državami torej pomeni tudi še boljše odnose med ljudmi iz teh dežel.
Kako pa ljudje na Kitajskem na splošno dojemajo Evropo?
Mislim, da na splošno Kitajci Evropo dojemajo krasno. Evropa kot kontinent ima svojo zgodovino in seveda naš veže veliko stvari. Posebno v sodobnosti se razvijate zelo hitro na področju industrije, znanosti in tehnologije, krasno bi bilo, če bi tu sodelovali. Tudi mi imamo čudovito zgodovino in kulturo. Imamo svojo prednosti in slabosti. Oboji moramo prispevati, da poudarimo naše prednosti in premagujemo naše pomanjkljivosti ter se učimo drug od drugega.
Tudi vi, gospa Huo, Evropo odlično poznate , prav zaradi tega pa tudi možnosti in priložnosti za sodelovanje.
Če govorimo na splošno bi lahko rekla, da Evropo dobro poznam. Pri tem pa še veliko bolje države osrednje in vzhodne Evrope, saj sem tam študirala in delala več kot 30 let. V tem času sem izoblikovala temeljit občutek za to regijo. Če bi gledali kitajske zakone, bi pri mojih letih že morala imeti čas samo zase, ampak me strast do dela žene naprej.
Mislim, da smo priča »pomladi« sodelovanja med Kitajsko in državami osrednje in vzhodne Evrope. In menim, da moramo to nadaljevati. Na Kitajskem imamo pomembne človeške vire, material, fizično moč. Tudi vi imate kvalitetne človeške vire, tehnologijo… Na tej podlagi in tudi v okviru platforme Kitajska- CEE pa bi morali spodbujati tudi bilateralno sodelovanje.
Kako dobro pa poznate Slovenijo?
V Sloveniji sem bila dvakrat ali trikrat in name je pustila odličen vtis, zato zanjo zdaj delam veliko reklame. Imate krasne vire za turizem, Blejsko jezero, naravo, pa recimo Kras, ki je nekaj posebnega. Tudi na Kitajskem imamo podobna področja in tudi tu je priložnost za sodelovanje.
Menim, da bo vaša država odličen cilj za kitajske turiste, ki bodo presenečeni, ko bodo odkrili njene lepote. Kar moramo narediti zdaj, je izboljšati publiciteto, da bo še več ljudi izvedelo o Sloveniji, ne samo na Kitajskem, ampak tudi v mednarodnem prostoru.
(prevod iz kitajščine: Martin Wang, prevod iz angleščine: Mojca Delač).
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Za 1. program Radia Slovenija je Mojca Delač pred mikrofon na kratek pogovor povabila gospo Yuzhen Huo, dolgoletno kitajsko veleposlanico v Evropi, zdaj pa posebno predstavnico kitajskega ministrstva za zunanje zadeve pri sodelovanju z državami vzhodne in osrednje Evrope. Spregovorili sta o aktualnih izzivih povezovanja med Kitajsko in državami osrednje in vzhodne Evrope v okviru platforme 16+1, o Sloveniji in njenih potencialih, o kitajskem videnju Evrope ter najprej tudi o obisku novinarjev na Kitajskem
Za Prvi je Mojca Delač pred mikrofon na kratek pogovor povabila gospo Yuzhen Huo, dolgoletno kitajsko veleposlanico v Evropi, zdaj pa posebno predstavnico kitajskega ministrstva za zunanje zadeve pri sodelovanju z državami vzhodne in osrednje Evrope.
Yuzhen Huo je spregovorila o aktualnih izzivih povezovanja med Kitajsko in državami osrednje in vzhodne Evrope v okviru platforme 16+1, o Sloveniji in njenih potencialih, o kitajskem videnju Evrope ter najprej tudi o obisku novinarjev na Kitajskem:
Gospa Huo, lahko najprej strnete nekaj vtisov ob druženju z delegacijo novinarjev?
Zdaj je drugič, da se družim z novinarsko delegacijo iz držav osrednje in vzhodne Evrope. Vsaka ima svojo značilnost; tokrat vidim enkratnost prav v vsakem posameznem članu, posebno proaktivnost in pripravljenost na učenje in obisk različnih krajev. Sprožili ste kar nekaj krasnih predlogov za spodbujanje sodelovanja v okviru strategije 16 + 1 in pri tem imate pomembno vlogo povezovalca.
Med obiskom smo veliko pozornosti namenili vprašanju razvoja in prihodnosti ter Kitajske realnosti čez pet let, torej leta 2020. Kaj lahko poveste o tem?
Kot ste lahko videli, imamo na Kitajskem neenakomeren razvoj, recimo, če primerjate mesti Guangdžov in Nančang. Kitajska infrastruktura se razvija zelo hitro. Zdajle se na primer pogovarjava med vožnjo z avtobusom, s katerim se lahko premikamo od province do province. Kitajska realnost je trenutno kakšnih 120.000 kilometrov avtocest.
Kot ste omenili, smo v zadnjih dneh veliko govorili o načrtih za naslednje petletno obdobje, saj se prav letos začenja 13. petletka. Tako po posameznih provincah kot na nacionalni ravni ima Kitajska velike načrte. Ko govorimo o industrializaciji, ta poteka korak za korakom. Naš načrt se imenuje »Made in China 2025«. Naš cilj je, da nadgradimo, prerazporedimo in prestrukturiramo našo industrijo.
Ko pa govorimo o kmetijstvu – skušamo zgraditi nova ruralna območja. Videli ste, kako živijo kmetje in kako se znajdejo. Bodisi kot samostojni podjetniki ali kot lastniki deležev v zadrugah.
Na splošno pa, če stopimo korak vstran, je naša splošna spodbuda usmerjena k množičnim inovacijam in množičnemu podjetništvu. Mislim, da lahko v okviru tega modela sprožimo novo raven razvoja.
In še to bi dodala. Ko govorimo o Kitajski po sprejeti reformi in politiki odpiranja, govorimo o kitajski hitrosti razvoja. Uspeva nam ohranjati razmeroma visoko hitrost razvoja, mislim pa, da bo v prihodnje za Kitajsko še pomembnejša kakovost. Če bomo kakovosti razvoja namenili večjo pozornost, se bo gospodarska rast spreminjala za približno 7 odstotkov na leto.
Konec maja je v Sloveniji potekalo 1. Srečanje koordinacije med Kitajsko in državami vzhodne in osrednje Evrope (CEE) na področju gozdarstva in lesno predelovalne verige. Prav zdajle, ko se pogovarjava, se vozimo mimo krajev, bogatih z rastjem in gozdovi.
Na primer tukaj, v južnem delu, cvetita gozdarstvo in sadjarstvo. V teh krajih v okrožju Vujuana je delež gozdov kakšnih 80 odstotkov. Mislim, da imate tudi v Sloveniji velik delež gozdov, kajne?
Na Kitajskem posvečamo veliko pozornost pogozdovanju. Približno 6 milijonov hektarjev pogozdenih površin imamo. S tem zagonom moramo nadaljevati predvsem v luči zaščite okolja, še posebno na severu Kitajske; tam se na primer pozimi spoprijemamo z zelo hudimi peščenimi viharji.
Pri tem pa lahko pomagate s svojo napredno tehnologijo in izkušnjami. Cenim zelo pomembno vlogo, ki jo ima Slovenija na področju gozdarskega sodelovanja v okviru strategije 16 + 1. Pokazali ste veliko proaktivnost. Vsaka država v okviru tega mehanizma ima svoje posebne značilnosti, skupna prizadevanja pa bodo spodbudila nadaljevanje razvoja in razširila obzorja ter vizijo za prihodnost.
Na tem mestu bi vam rada čestitala ob uspešnem dogodku v Sloveniji.
Kot ste lahko videli ob tem kratkem obisku Kitajske, ljudje tukaj zelo verjamejo v svoj lastni razvoj in si tudi kot posamezniki prizadevajo, da bi spodbujali nacionalno blaginjo. V njihovih srcih je tudi mednarodno sodelovanje zelo pomembno. Tako mednarodno sodelovanje med Kitajsko in vašimi državami torej pomeni tudi še boljše odnose med ljudmi iz teh dežel.
Kako pa ljudje na Kitajskem na splošno dojemajo Evropo?
Mislim, da na splošno Kitajci Evropo dojemajo krasno. Evropa kot kontinent ima svojo zgodovino in seveda naš veže veliko stvari. Posebno v sodobnosti se razvijate zelo hitro na področju industrije, znanosti in tehnologije, krasno bi bilo, če bi tu sodelovali. Tudi mi imamo čudovito zgodovino in kulturo. Imamo svojo prednosti in slabosti. Oboji moramo prispevati, da poudarimo naše prednosti in premagujemo naše pomanjkljivosti ter se učimo drug od drugega.
Tudi vi, gospa Huo, Evropo odlično poznate , prav zaradi tega pa tudi možnosti in priložnosti za sodelovanje.
Če govorimo na splošno bi lahko rekla, da Evropo dobro poznam. Pri tem pa še veliko bolje države osrednje in vzhodne Evrope, saj sem tam študirala in delala več kot 30 let. V tem času sem izoblikovala temeljit občutek za to regijo. Če bi gledali kitajske zakone, bi pri mojih letih že morala imeti čas samo zase, ampak me strast do dela žene naprej.
Mislim, da smo priča »pomladi« sodelovanja med Kitajsko in državami osrednje in vzhodne Evrope. In menim, da moramo to nadaljevati. Na Kitajskem imamo pomembne človeške vire, material, fizično moč. Tudi vi imate kvalitetne človeške vire, tehnologijo… Na tej podlagi in tudi v okviru platforme Kitajska- CEE pa bi morali spodbujati tudi bilateralno sodelovanje.
Kako dobro pa poznate Slovenijo?
V Sloveniji sem bila dvakrat ali trikrat in name je pustila odličen vtis, zato zanjo zdaj delam veliko reklame. Imate krasne vire za turizem, Blejsko jezero, naravo, pa recimo Kras, ki je nekaj posebnega. Tudi na Kitajskem imamo podobna področja in tudi tu je priložnost za sodelovanje.
Menim, da bo vaša država odličen cilj za kitajske turiste, ki bodo presenečeni, ko bodo odkrili njene lepote. Kar moramo narediti zdaj, je izboljšati publiciteto, da bo še več ljudi izvedelo o Sloveniji, ne samo na Kitajskem, ampak tudi v mednarodnem prostoru.
(prevod iz kitajščine: Martin Wang, prevod iz angleščine: Mojca Delač).
Pred dvema tednoma so bila v javnosti objavljena pričevanja o nasilju nad bolniki na Psihiatrični kliniki Ljubljana. Vodstvo klinike je obtožbe zanikalo. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je po tem direktorja klinike Bojana Zalarja pozval k odstopu. Zaradi Zalarjeve komunikacije in drugih okoliščin je vlada zamenjala svojih pet članov v svetu zavoda. Po dosedanjih informacijah se sistemski nadzor v kliniki, ki bi ugotovil, kaj je res in kaj ne, še ni začel. Minister je bil v ponedeljek znova zelo kritičen do sedanjega vodstva in opozoril, da ima zgodba "neslutene razsežnosti". Omenil je celo načrtno ustrahovanje. Ob tem se v javnosti pojavlja politizacija dogajanja. Ustvarja se tudi vtis, da ima dogajanje neko finančno ozadje. Z vodjo enote za psihoterapijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana Borutom Škodlarjem se je pogovarjala Darja Groznik.
Za blaženje podnebnih sprememb so nujne tudi spremembe prehranskih sistemov - tako na strani pridelovalcev kot na strani trgovcev in potrošnikov. Zlasti v razvitih državah porabimo veliko preveč mesa. Kako spreminjati naše prehranske navade in prehranske sisteme? Doktorica Ana Frelih-Larsen z Ekološkega inštituta v Berlinu med drugim poudarja, da s spodbudami in poudarjanjem prednosti drugačnih pristopov. Čeprav ima, denimo, ekološko kmetijstvo manjše donose od intenzivnega, pa je treba poudarjati njegovo večjo stabilnost - ki je v kriznih razmerah boljše merilo.
V pogovoru z Janezom Bončino Benčem se spomnimo začetkov in delovanja kultne zasedbe September. Tihomir Pop Asanović, Petar Ugrin, Ratko Divjak, Braco Doblekar in Čarli Novak so bili člani prve postavitve v Septembru. Pred dnevi je izšel ponatis dveh albumov; Domovina moja in Zadnja avantura, ki sta zdaj na vinilu in CD-u. foto: Mirsad Demirović Grga
Kako dobro razumemo visoko nadarjene ljudi? Kako prepoznavamo nadarjene učence pri nas, kako drugje? Do njih v družbi še vedno gojimo kar nekaj stereotipov – da gre za privilegirane elite in da ne potrebujejo pomoči ali posebne obravnave. Kanadska psihoterapevtka Patricia Susan Jackson se s tem ne strinja. Kot strokovnjakinja za izjemno nadarjene posameznike v Kanadi vodi zasebno ustanovo Daimon Institut for Highly Gifted, dela raziskave, predava po svetu, prav tako pa visoko nadarjenim posameznikom nudi tudi svetovanja in psihoterapevtsko pomoč. Opozarja na mite o nadarjenih, ki ne držijo, na napačno postavljene diagnoze duševnih motnjah in na to, da bi bilo treba v šoli čim prej prepoznati nadarjene otroke.
V milanski bolnišnici je umrl nekdanji trikratni italijanski premier in medijski mogotec Silvio Berlusconi. 86-letni vodja vladne stranke Naprej Italija je dve leti bolehal za kronično levkemijo, zaradi katere je bil v zadnjih mesecih večkrat v bolnišnici. Prihajajo že prvi odmevi. Klic v Trst, dolgoletni glavni urednik Primorskega dnevnika Bojan Brezigar. O Silviju Berlusconiju je bilo napisanih veliko člankov in knjig, eno izmed njih z naslovom “Italijan”, je leta 2010 izdala švedska novinarka Kristina Kapellin, dolgoletna dopisnica različnih švedskih medijev iz Rima. Zanimivo, da je Silvio Berlusconi svojo medijsko pot začel v Kopru, točneje na RTV Koper – Capodistria. Pokojni nekdanji italijanski premier je namreč tržil program v Italiji in soustvarjal kvaliteten športni program. Veliko gledanost so imele predvsem nogometne in košarkaške tekme, še pred tem pa prenos Olimpijskih iger leta 1976. Program je bil zelo uspešen in gledali so ga ljudje po vsej Italiji. Kasneje je postal uspešen poslovnež, saj je ustanovil največjo italijansko medijsko podjetje Mediaset. In kot medijski mogotec je vstopil v politiko, kar je po besedah Kristine Kappelin predstavljajo velik precedens.
Ugledni reviji, eni zadnjih, ki v Sloveniji še nagovarja splošno kulturno javnost, grozi usoden odtegljaj finančne podpore iz mariborskega mestnega proračuna
Medicinskih sester vedno bolj primanjkuje tudi na Gorenjskem. V Splošni bolnišnici Jesenice so nekaj oddelkov zaprli, odprtih pa imajo kar 62 razpisov. Na Kliniki Golnik manjka petina medicinskih sester, a delo zaenkrat poteka nemoteno zaradi prerasporeditev in reorganizacije dela. Tudi po drugih bolnišnicah je stanje na tem področju slabo. Prispevek je pripravila Aljana Jocif.
Mineva leto dni, odkar v naši državi deluje portal, stičišče za starejše, ki želijo še naprej delati, in podjetij ter fizičnih oseb, ki potrebujejo zanesljive in izkušene delavce. Gre za eno izmed prvih platform v Evropi, specializiranih za povezovanje ponudnikov dela ter vključenosti željnih seniorjev. Ustanovitelj platforme Mitja Pajek poudarja, da je odziv glede iskanja dela od starejše populacije dober.
Lažne novice in dezinformacije so ena večjih težav sodobne družbe. Ljudje zaradi preobilice zavajajočih informacij pogosto ne vedo, čemu verjeti. A zavajajoče niso več zgolj besede – s tako imenovanimi »deepfake« oziroma prirejenimi posnetki, ki jih ustvarja umetna inteligenca, prihaja do manipulacije resničnosti. Čeprav je ustvarjanje takih fotografij in posnetkov lahko gola zabava, v primeru prestopa navidezne meje privedejo tudi do hujših posledic.
Na dan rojstva Primoža Trubarja občina Velike Lašče obeležuje občinski praznik, dan knjige in kulture. Ob tej priložnosti bo na Rašici, na Trubarjevi domačiji med drugim potekala tudi tradicionalna prireditev 'Dom v jeziku'. O slovesnem dogajanju poroča dopisnik Marko Škrlj.
Ko govorimo o uspešnih mladih podjetnikih, si običajno predstavljamo zagnane 'startupovce' s področja visoke tehnologije, ampak inovativne poslovne ideje lahko temeljijo tudi na tradiciji, sobivanju z naravo in rokodelstvu. V Ilirski Bistrici, odkoder je ves dan oddajal Prvi program, smo o življenju mladih podjetnikov v tej občini, inovacijah in tradiciji, kmetovanju in rokodelstvu govorili z inovativnim mladim kmetom in prejemnikom evropske nagrade za mlade kmete Gregorjem Slavcem ter z rokodelcem Primožem Rojcem, ki izdeluje večkrat nagrajene lesene didaktične igrače.
V Ilirski Bistrici so začeli odstranjevati okoljske grehe preteklosti: odstranjujejo nevarne odpadke z dvorišča nekdaj zelo uspešne Tovarne organskih kislin, sanirajo oziroma bodo počistili območje nekdanjega Javorja na Baču, pa deponijo v Knežaku. V sodelovanju z državo in Parkom Škocjanske jame bodo sanirali nekdanje TOKovo odlagališče Globovnik. Poleg tega si želijo ustvariti boljše pogoje za mlade družne, da mladi ne bi tako hitro zapuščali domačega kraja. Seveda se ne bomo mogli izogniti niti pogovoru o avtocesti, ki je ni in se vprašali, kaj Bistričanom pomeni vstop Hrvaške v Schengensko območje. Ta del Slovenije je bil namreč od nekdaj tesno povezan z Reko. Več v pogovoru z županom dr. Gregorjem Kovačičem.
Leta 2022 so v občini Ilirska Bistrica zabeležili največ nočitev da zdaj, kraj in njegova okolica so torej zmeraj bolj znani tudi tistim, ki iščejo večdnevni oddih. Priložnosti za rekreacijo, pohodništvo, gorsko kolesarjenje in spoznavanje kulturne dediščine je v drugi največji občini v Sloveniji veliko: od Snežnika in številnih nižjih vrhov nad Ilirsko Bistrico, gradu Prem in Tabor, Podstenjška do enega najstarejših pustnih mask - škoromatov. Naši sogovornici sta bili Maja Uljan, direktorica Turistično-informacijske centra Ilirska Bistrica, in Mateja Kakež, kustosinja iz Pokrajinskega muzeja Koper.
V Generalni skupščini ZN bo potekalo glasovanje o novih nestalnih članicah Varnostnega sveta ZN za leti 2024 in 2025. Slovenija se z Belorusijo poteguje za sedež vzhodnoevropske skupine. Dr. Ana Bojinović Fenko, s katedre za Mednarodne odnose Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, je ob začetku glasovanja optimistična in verjame v uspeh Slovenije.
Vse pogostejša so opozorila, da vlada v vzgoji in izobraževanju kadrovska stiska. Na to so opozorili tudi ravnatelji šol na posvetu pred nekaj dnevi. Staranje učiteljske populacije in pomanjkanje usposobljenega kadra sta nekaj, na kar vodstva šol opozarjajo že več let. V državi primanjkuje približno 4.000 učiteljev, v naslednjem desetletju pa se jih bo po napovedih upokojilo še 6.000. O tem dekan Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani dr. Janez Vogrinc.
Podnebne spremembe se dogajajo zelo hitro – hitreje, kot se lahko rastline, tudi kulturne, nanje prilagajajo. Doktor Peter Dolničar, predstojnik oddelka za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje na Kmetijskem inštitutu Slovenije, poudarja, da so podnebne spremembe tukaj in zdaj. To morajo pri svojem delu upoštevati tudi žlahtnitelji rastlin in izbirati sorte, ki bodo bolje prilagojene na suše in visoke temperature. V pogovoru je spregovoril tudi o nujnosti prilagajanja tehnologije, zlasti o namakanju.
Nekdanje vojaško pristanišče Beneške republike je zdaj namenjeno dogodkom, kot je Navtični salon. Več kot 200 razstavljavcev iz Italije in od drugod v Benetkah predstavlja najnovejše trende pri gradnji plovil za prosti čas. Med njimi je tudi vrsta slovenskih podjetij, ki suvereno tekmujejo z najboljšimi na svetu. Reportaža Janka Petrovca.
Slepe in slabovidne osebe v prvem tednu junija tradicionalno obeležujejo teden slepih, v okviru katerega se vrstijo dogodki, prireditve in druge dejavnosti, s katerimi želijo opozoriti na izzive, s katerimi se srečujejo pri svojem življenju in delu. Letos se bodo različne dejavnosti dogajale tudi prihodnji teden. Ob tej priložnosti se je Petra Medved pogovarjala s predsednikom Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Matejem Žnuderlom, ki je tudi izpostavil razloge, zakaj je Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije izstopila iz Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije.
Dozdajšnja letalska povezljivost je slaba zaradi propada Adrie Airways in epidemije. Ministrstvo za infrastrukturo predlaga, kot izhaja iz izsledkov naročenih študij, da vlada preuči možnost za sklenitev javno-zasebnega partnerstva. Vendar bi morala pritegniti uveljavljeno letalsko družbo, vplačati kapital (od 35 milijonov evrov dalje) in v to prepričati Evropsko komisijo. Orehov, ki bi jih morala streti, je kar precej, priznava ministrica Alenka Bratušek. S prvimi informacijami se je v program oglasila Maja Derčar.
Živimo v letu 2023. V času, ko bi naj bil del sodobne demokracije tudi zrel odnos do medijev. Ki poročamo, sprašujemo, nadzorujemo. In zato nismo drhal, ne rdeča, ne bela. Smo pa tisti, ki zagotavljamo ustavno pravico ljudi do obveščenosti, vam, spoštovane gospe in gospodje v politiki pa nastavljamo ogledalo. Če vam videno v njem ni všeč, razbitje ogledala pač ni rešitev. Vsaj ne v letu 2023 in vsaj ne v sodobni demokratični ureditvi. »Gnoj, rdeča drhal, niste naši, lažete«. Žaljivke, grožnje, ustrahovanje. Podoba protestniške Slovenije v letu 2023. Slovenije, kjer se namesto v izvajanje minimalnih civilizacijskih dosežkov pozornost še vedno raje usmerja bodisi v zgodovino z letoma 45 in 91 na čelu, bodisi pa v delitev na naše in vaše. Tega ne počnemo mediji, tega ne počne velika večina državljank in državljanov, to počne politika. Tista politika, ki ljudi ščuva, tista politika, ki ne zna jasno obsoditi ne verbalnega in ne fizičnega nasilja, pri kvazi obsodbah tovrstnih dogodkov pa vedno doda ampak. Zato, spoštovana politika, naj bom jasen – dovolj je. Dovolj je sejanja vetra nestrpnosti, ki bo neizogibno prerasel v vihar. Potem vemo, kaj bo sledilo. Vaše pilatovsko umivanje rok. Od nas medijev terjate odgovornost, od vas je ne dobimo. Tako kot tudi ne zrelosti. Novinarke in novinarje označujete za sovražnike ljudi, hkrati še namigujete na državljansko vojno. Da smo komunisti, rdeča drhal in podobno očitate tistim, ki se v bivšem režimu niti rodili nismo. Ne znate drugače? Ne znate bolje?
Neveljaven email naslov