Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za 1. program Radia Slovenija je Mojca Delač pred mikrofon na kratek pogovor povabila gospo Yuzhen Huo, dolgoletno kitajsko veleposlanico v Evropi, zdaj pa posebno predstavnico kitajskega ministrstva za zunanje zadeve pri sodelovanju z državami vzhodne in osrednje Evrope. Spregovorili sta o aktualnih izzivih povezovanja med Kitajsko in državami osrednje in vzhodne Evrope v okviru platforme 16+1, o Sloveniji in njenih potencialih, o kitajskem videnju Evrope ter najprej tudi o obisku novinarjev na Kitajskem
Za Prvi je Mojca Delač pred mikrofon na kratek pogovor povabila gospo Yuzhen Huo, dolgoletno kitajsko veleposlanico v Evropi, zdaj pa posebno predstavnico kitajskega ministrstva za zunanje zadeve pri sodelovanju z državami vzhodne in osrednje Evrope.
Yuzhen Huo je spregovorila o aktualnih izzivih povezovanja med Kitajsko in državami osrednje in vzhodne Evrope v okviru platforme 16+1, o Sloveniji in njenih potencialih, o kitajskem videnju Evrope ter najprej tudi o obisku novinarjev na Kitajskem:
Gospa Huo, lahko najprej strnete nekaj vtisov ob druženju z delegacijo novinarjev?
Zdaj je drugič, da se družim z novinarsko delegacijo iz držav osrednje in vzhodne Evrope. Vsaka ima svojo značilnost; tokrat vidim enkratnost prav v vsakem posameznem članu, posebno proaktivnost in pripravljenost na učenje in obisk različnih krajev. Sprožili ste kar nekaj krasnih predlogov za spodbujanje sodelovanja v okviru strategije 16 + 1 in pri tem imate pomembno vlogo povezovalca.
Med obiskom smo veliko pozornosti namenili vprašanju razvoja in prihodnosti ter Kitajske realnosti čez pet let, torej leta 2020. Kaj lahko poveste o tem?
Kot ste lahko videli, imamo na Kitajskem neenakomeren razvoj, recimo, če primerjate mesti Guangdžov in Nančang. Kitajska infrastruktura se razvija zelo hitro. Zdajle se na primer pogovarjava med vožnjo z avtobusom, s katerim se lahko premikamo od province do province. Kitajska realnost je trenutno kakšnih 120.000 kilometrov avtocest.
Kot ste omenili, smo v zadnjih dneh veliko govorili o načrtih za naslednje petletno obdobje, saj se prav letos začenja 13. petletka. Tako po posameznih provincah kot na nacionalni ravni ima Kitajska velike načrte. Ko govorimo o industrializaciji, ta poteka korak za korakom. Naš načrt se imenuje »Made in China 2025«. Naš cilj je, da nadgradimo, prerazporedimo in prestrukturiramo našo industrijo.
Ko pa govorimo o kmetijstvu – skušamo zgraditi nova ruralna območja. Videli ste, kako živijo kmetje in kako se znajdejo. Bodisi kot samostojni podjetniki ali kot lastniki deležev v zadrugah.
Na splošno pa, če stopimo korak vstran, je naša splošna spodbuda usmerjena k množičnim inovacijam in množičnemu podjetništvu. Mislim, da lahko v okviru tega modela sprožimo novo raven razvoja.
In še to bi dodala. Ko govorimo o Kitajski po sprejeti reformi in politiki odpiranja, govorimo o kitajski hitrosti razvoja. Uspeva nam ohranjati razmeroma visoko hitrost razvoja, mislim pa, da bo v prihodnje za Kitajsko še pomembnejša kakovost. Če bomo kakovosti razvoja namenili večjo pozornost, se bo gospodarska rast spreminjala za približno 7 odstotkov na leto.
Konec maja je v Sloveniji potekalo 1. Srečanje koordinacije med Kitajsko in državami vzhodne in osrednje Evrope (CEE) na področju gozdarstva in lesno predelovalne verige. Prav zdajle, ko se pogovarjava, se vozimo mimo krajev, bogatih z rastjem in gozdovi.
Na primer tukaj, v južnem delu, cvetita gozdarstvo in sadjarstvo. V teh krajih v okrožju Vujuana je delež gozdov kakšnih 80 odstotkov. Mislim, da imate tudi v Sloveniji velik delež gozdov, kajne?
Na Kitajskem posvečamo veliko pozornost pogozdovanju. Približno 6 milijonov hektarjev pogozdenih površin imamo. S tem zagonom moramo nadaljevati predvsem v luči zaščite okolja, še posebno na severu Kitajske; tam se na primer pozimi spoprijemamo z zelo hudimi peščenimi viharji.
Pri tem pa lahko pomagate s svojo napredno tehnologijo in izkušnjami. Cenim zelo pomembno vlogo, ki jo ima Slovenija na področju gozdarskega sodelovanja v okviru strategije 16 + 1. Pokazali ste veliko proaktivnost. Vsaka država v okviru tega mehanizma ima svoje posebne značilnosti, skupna prizadevanja pa bodo spodbudila nadaljevanje razvoja in razširila obzorja ter vizijo za prihodnost.
Na tem mestu bi vam rada čestitala ob uspešnem dogodku v Sloveniji.
Kot ste lahko videli ob tem kratkem obisku Kitajske, ljudje tukaj zelo verjamejo v svoj lastni razvoj in si tudi kot posamezniki prizadevajo, da bi spodbujali nacionalno blaginjo. V njihovih srcih je tudi mednarodno sodelovanje zelo pomembno. Tako mednarodno sodelovanje med Kitajsko in vašimi državami torej pomeni tudi še boljše odnose med ljudmi iz teh dežel.
Kako pa ljudje na Kitajskem na splošno dojemajo Evropo?
Mislim, da na splošno Kitajci Evropo dojemajo krasno. Evropa kot kontinent ima svojo zgodovino in seveda naš veže veliko stvari. Posebno v sodobnosti se razvijate zelo hitro na področju industrije, znanosti in tehnologije, krasno bi bilo, če bi tu sodelovali. Tudi mi imamo čudovito zgodovino in kulturo. Imamo svojo prednosti in slabosti. Oboji moramo prispevati, da poudarimo naše prednosti in premagujemo naše pomanjkljivosti ter se učimo drug od drugega.
Tudi vi, gospa Huo, Evropo odlično poznate , prav zaradi tega pa tudi možnosti in priložnosti za sodelovanje.
Če govorimo na splošno bi lahko rekla, da Evropo dobro poznam. Pri tem pa še veliko bolje države osrednje in vzhodne Evrope, saj sem tam študirala in delala več kot 30 let. V tem času sem izoblikovala temeljit občutek za to regijo. Če bi gledali kitajske zakone, bi pri mojih letih že morala imeti čas samo zase, ampak me strast do dela žene naprej.
Mislim, da smo priča »pomladi« sodelovanja med Kitajsko in državami osrednje in vzhodne Evrope. In menim, da moramo to nadaljevati. Na Kitajskem imamo pomembne človeške vire, material, fizično moč. Tudi vi imate kvalitetne človeške vire, tehnologijo… Na tej podlagi in tudi v okviru platforme Kitajska- CEE pa bi morali spodbujati tudi bilateralno sodelovanje.
Kako dobro pa poznate Slovenijo?
V Sloveniji sem bila dvakrat ali trikrat in name je pustila odličen vtis, zato zanjo zdaj delam veliko reklame. Imate krasne vire za turizem, Blejsko jezero, naravo, pa recimo Kras, ki je nekaj posebnega. Tudi na Kitajskem imamo podobna področja in tudi tu je priložnost za sodelovanje.
Menim, da bo vaša država odličen cilj za kitajske turiste, ki bodo presenečeni, ko bodo odkrili njene lepote. Kar moramo narediti zdaj, je izboljšati publiciteto, da bo še več ljudi izvedelo o Sloveniji, ne samo na Kitajskem, ampak tudi v mednarodnem prostoru.
(prevod iz kitajščine: Martin Wang, prevod iz angleščine: Mojca Delač).
4544 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Za 1. program Radia Slovenija je Mojca Delač pred mikrofon na kratek pogovor povabila gospo Yuzhen Huo, dolgoletno kitajsko veleposlanico v Evropi, zdaj pa posebno predstavnico kitajskega ministrstva za zunanje zadeve pri sodelovanju z državami vzhodne in osrednje Evrope. Spregovorili sta o aktualnih izzivih povezovanja med Kitajsko in državami osrednje in vzhodne Evrope v okviru platforme 16+1, o Sloveniji in njenih potencialih, o kitajskem videnju Evrope ter najprej tudi o obisku novinarjev na Kitajskem
Za Prvi je Mojca Delač pred mikrofon na kratek pogovor povabila gospo Yuzhen Huo, dolgoletno kitajsko veleposlanico v Evropi, zdaj pa posebno predstavnico kitajskega ministrstva za zunanje zadeve pri sodelovanju z državami vzhodne in osrednje Evrope.
Yuzhen Huo je spregovorila o aktualnih izzivih povezovanja med Kitajsko in državami osrednje in vzhodne Evrope v okviru platforme 16+1, o Sloveniji in njenih potencialih, o kitajskem videnju Evrope ter najprej tudi o obisku novinarjev na Kitajskem:
Gospa Huo, lahko najprej strnete nekaj vtisov ob druženju z delegacijo novinarjev?
Zdaj je drugič, da se družim z novinarsko delegacijo iz držav osrednje in vzhodne Evrope. Vsaka ima svojo značilnost; tokrat vidim enkratnost prav v vsakem posameznem članu, posebno proaktivnost in pripravljenost na učenje in obisk različnih krajev. Sprožili ste kar nekaj krasnih predlogov za spodbujanje sodelovanja v okviru strategije 16 + 1 in pri tem imate pomembno vlogo povezovalca.
Med obiskom smo veliko pozornosti namenili vprašanju razvoja in prihodnosti ter Kitajske realnosti čez pet let, torej leta 2020. Kaj lahko poveste o tem?
Kot ste lahko videli, imamo na Kitajskem neenakomeren razvoj, recimo, če primerjate mesti Guangdžov in Nančang. Kitajska infrastruktura se razvija zelo hitro. Zdajle se na primer pogovarjava med vožnjo z avtobusom, s katerim se lahko premikamo od province do province. Kitajska realnost je trenutno kakšnih 120.000 kilometrov avtocest.
Kot ste omenili, smo v zadnjih dneh veliko govorili o načrtih za naslednje petletno obdobje, saj se prav letos začenja 13. petletka. Tako po posameznih provincah kot na nacionalni ravni ima Kitajska velike načrte. Ko govorimo o industrializaciji, ta poteka korak za korakom. Naš načrt se imenuje »Made in China 2025«. Naš cilj je, da nadgradimo, prerazporedimo in prestrukturiramo našo industrijo.
Ko pa govorimo o kmetijstvu – skušamo zgraditi nova ruralna območja. Videli ste, kako živijo kmetje in kako se znajdejo. Bodisi kot samostojni podjetniki ali kot lastniki deležev v zadrugah.
Na splošno pa, če stopimo korak vstran, je naša splošna spodbuda usmerjena k množičnim inovacijam in množičnemu podjetništvu. Mislim, da lahko v okviru tega modela sprožimo novo raven razvoja.
In še to bi dodala. Ko govorimo o Kitajski po sprejeti reformi in politiki odpiranja, govorimo o kitajski hitrosti razvoja. Uspeva nam ohranjati razmeroma visoko hitrost razvoja, mislim pa, da bo v prihodnje za Kitajsko še pomembnejša kakovost. Če bomo kakovosti razvoja namenili večjo pozornost, se bo gospodarska rast spreminjala za približno 7 odstotkov na leto.
Konec maja je v Sloveniji potekalo 1. Srečanje koordinacije med Kitajsko in državami vzhodne in osrednje Evrope (CEE) na področju gozdarstva in lesno predelovalne verige. Prav zdajle, ko se pogovarjava, se vozimo mimo krajev, bogatih z rastjem in gozdovi.
Na primer tukaj, v južnem delu, cvetita gozdarstvo in sadjarstvo. V teh krajih v okrožju Vujuana je delež gozdov kakšnih 80 odstotkov. Mislim, da imate tudi v Sloveniji velik delež gozdov, kajne?
Na Kitajskem posvečamo veliko pozornost pogozdovanju. Približno 6 milijonov hektarjev pogozdenih površin imamo. S tem zagonom moramo nadaljevati predvsem v luči zaščite okolja, še posebno na severu Kitajske; tam se na primer pozimi spoprijemamo z zelo hudimi peščenimi viharji.
Pri tem pa lahko pomagate s svojo napredno tehnologijo in izkušnjami. Cenim zelo pomembno vlogo, ki jo ima Slovenija na področju gozdarskega sodelovanja v okviru strategije 16 + 1. Pokazali ste veliko proaktivnost. Vsaka država v okviru tega mehanizma ima svoje posebne značilnosti, skupna prizadevanja pa bodo spodbudila nadaljevanje razvoja in razširila obzorja ter vizijo za prihodnost.
Na tem mestu bi vam rada čestitala ob uspešnem dogodku v Sloveniji.
Kot ste lahko videli ob tem kratkem obisku Kitajske, ljudje tukaj zelo verjamejo v svoj lastni razvoj in si tudi kot posamezniki prizadevajo, da bi spodbujali nacionalno blaginjo. V njihovih srcih je tudi mednarodno sodelovanje zelo pomembno. Tako mednarodno sodelovanje med Kitajsko in vašimi državami torej pomeni tudi še boljše odnose med ljudmi iz teh dežel.
Kako pa ljudje na Kitajskem na splošno dojemajo Evropo?
Mislim, da na splošno Kitajci Evropo dojemajo krasno. Evropa kot kontinent ima svojo zgodovino in seveda naš veže veliko stvari. Posebno v sodobnosti se razvijate zelo hitro na področju industrije, znanosti in tehnologije, krasno bi bilo, če bi tu sodelovali. Tudi mi imamo čudovito zgodovino in kulturo. Imamo svojo prednosti in slabosti. Oboji moramo prispevati, da poudarimo naše prednosti in premagujemo naše pomanjkljivosti ter se učimo drug od drugega.
Tudi vi, gospa Huo, Evropo odlično poznate , prav zaradi tega pa tudi možnosti in priložnosti za sodelovanje.
Če govorimo na splošno bi lahko rekla, da Evropo dobro poznam. Pri tem pa še veliko bolje države osrednje in vzhodne Evrope, saj sem tam študirala in delala več kot 30 let. V tem času sem izoblikovala temeljit občutek za to regijo. Če bi gledali kitajske zakone, bi pri mojih letih že morala imeti čas samo zase, ampak me strast do dela žene naprej.
Mislim, da smo priča »pomladi« sodelovanja med Kitajsko in državami osrednje in vzhodne Evrope. In menim, da moramo to nadaljevati. Na Kitajskem imamo pomembne človeške vire, material, fizično moč. Tudi vi imate kvalitetne človeške vire, tehnologijo… Na tej podlagi in tudi v okviru platforme Kitajska- CEE pa bi morali spodbujati tudi bilateralno sodelovanje.
Kako dobro pa poznate Slovenijo?
V Sloveniji sem bila dvakrat ali trikrat in name je pustila odličen vtis, zato zanjo zdaj delam veliko reklame. Imate krasne vire za turizem, Blejsko jezero, naravo, pa recimo Kras, ki je nekaj posebnega. Tudi na Kitajskem imamo podobna področja in tudi tu je priložnost za sodelovanje.
Menim, da bo vaša država odličen cilj za kitajske turiste, ki bodo presenečeni, ko bodo odkrili njene lepote. Kar moramo narediti zdaj, je izboljšati publiciteto, da bo še več ljudi izvedelo o Sloveniji, ne samo na Kitajskem, ampak tudi v mednarodnem prostoru.
(prevod iz kitajščine: Martin Wang, prevod iz angleščine: Mojca Delač).
Kako zagotoviti, da bodo podjetja delovala čim bolj trajnostno, v sozvočju z lokalnim okoljem, zaposlenimi in državo? Kako preprečiti, da bi zaradi upokojevanja ustanoviteljev številnih malih podjetji, nastalih po osamosvojitvi, ta nehala poslovati? Eden od možnih načinov za doseganje teh ciljev je delavsko lastništvo, so prepričani v podjetjih, ki to že poznajo. Svoje izkušnje so predstavili na nedavnem srečanju v trboveljskem podjetniškem pospeševalniku Katapult. Obstaja več različnih oblik lastništva zaposlenih v podjetju, pristojno ministrstvo za solidarno prihodnost pa kot najboljšo ocenjuje lastniško zadrugo zaposlenih in jo namerava podpreti tudi s posebnim zakonom.
Slovenijo je obiskal eden najbolj uglednih in hkrati tudi finančno uspešnih znanstvenikov na svetu Nobelov nagrajenec Gregory Winter. Njegovo znanje je za človeštvo neprecenljivo; z zdravili, ki jim je odprl pot, se zdravi več deset milijonov bolnikov. Z Nobelovo nagrado nagrajeni molekularni biolog je včeraj popoldan svojo zgodbo o uspehu predstavil v polni predavalnici Fakultete za farmacijo. Po predavanju ga je pred radijski mikrofon ujel Iztok Konc in prof. Winter je odgovoril na nekaj vprašanj. Foto: Prvi
Divje kampiranje, vožnja s kolesi na zavarovanih območjih, kopanje v visokogorskih jezerih in potokih. To je le nekaj kršitev, s katerimi se soočajo nadzorniki v našem edinem narodnem parku. Kako se Triglavski narodni park bori proti kršitvam, ki ogrožajo njegovo neokrnjeno naravo? Vodja naravovarstvenih nadzornikov v TNP Sašo Hrovat je spregovoril tudi o kaznih za kršitelje in izzivih, s katerimi se sooča park zaradi neodgovornih obiskovalcev.
V letu 2023 je zaradi prevelike hitrosti v prometnih nesrečah umrlo 32 udeležencev. Verjetno katerega izmed nas nizke omejitve motijo, vendar so ključne za ohranjanje prometne varnosti. Za boljše rezultate v občinah nameščajo različne hitrostne ovire in opozorila. Strokovnjaki ugotavljajo, da je med učinkovitejšimi tako imenovana pametna prometna signalizacija, ki tudi manj posega v fizično okolje. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Marko Rozman.
Poletna turistična sezona, ki je za večino slovenskih občin glavni čas prihodkov iz turistične takse, se bliža koncu. Tako prebivalci Slovenije kot turisti iz drugih držav so dolžni v registriranem prenočitvenem obratu ob poravnavi storitve za prenočevanje oziroma ugodnosti, ki so jih deležni v kraju, plačati turistično in promocijsko takso. Kakšen je namen obeh taks in kako bodo občine v prihodnjem letu porabile denar iz turistične takse, je Julija Kandare izvedela pri Dubravki Kalin, generalni direktorici Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. O namenu promocijske takse, ki jo turist plača skupaj s turistično takso, pa se je pogovarjala z Martino Gojkošek, vodjo korporativnega PR-a na Slovenski turistični organizaciji.
Dopoldne smo v oddaji Prvi na obisku spoznali Grad Podčetrtek, ki je po letih propadanja zasijal v novi podobi. V Sloveniji naj bi imeli okrog 500 gradov in dvorcev. Usoda številnih je počasen propad, pri poskusih oživitve pa so težava neurejena lastništva in strog konservatorski pristop. Država naj bi skrbela za nekaj več kot 166 grajskih objektov. Marko Rozman se je za informacije obrnil tudi na državnega sekretarja iz ministrstva za kulturo. Matevž Čelik Vidmar je tako najprej nekoliko orisal trenutno stanje gradov in grajskih objektov v državi.
Slovenija je zgledno uredila zakone in predpise s področja preprečevanja korupcije, pri izvajanju in zaznavi korupcije pa se razmere slabšajo in vse bolj zaostaja za najboljšimi. Korupcija škodi tudi gospodarstvu, saj slabi konkurenčnost, z davki zbrana sredstva niso porabljena za dogovorjene namene. Komisija za preprečevanje korupcije in reprezentativna gospodarska in delodajalska združenja so zato objavila skupen poziv k transparentnosti, odgovornosti in poštenemu-integritetnemu poslovanju.
Junakinja otrok in odraslih Pika Nogavička je v soboto prevzela župansko lento in s tem oblast v Velenju. V tem komaj 65 let starem mestu je te dni vse v znamenju Pikinega festivala. Velja za največji otroški festival v Sloveniji, pripravljajo ga že 35 let. Letos ga pripravljajo pod geslom Na zeleno barvam svet in tako na poučne načine spodbujajo k skrbnemu ravnanju z okoljem, rahločutnemu odnosu do narave in ponovni uporabi izdelkov. Iz središča Velenja se v družbi Pike Nogavičke oglaša Metka Pirc.
Ob svetovnem dnevu fizioterapije fizioterapevti opozarjajo, da so čakalne dobe tako dolge, da pacienti pogosto pridejo do obravnave šele, ko bolečina že izzveni, ali takrat, ko bolečina postane že kronična. Povprečna čakalna doba za redno fizioterapevtsko obravnavo je 321 dni, zato poudarjajo, da so sistemski ukrepi nujni. Ob letošnjem svetovnem dnevu sicer opozarjajo na razširjeno težavo – bolečino v spodnjem delu hrbta. Ta prizadene 1 od 13 oseb.
Tudi letos Slovenska Karitas organizira dobrodelne akcije Za srce Afrike, Z delom do dostojnega življenja in Kupim kozo. Z zbranimi sredstvi pomagajo več tisoč ljudem iz držav, ki se soočajo s hudo revščino. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Darja Groznik.
Če želimo v prihodnje odločati o tem, ali bo umetna inteligenca delovala v najrazličnejših aplikacijah v slovenščini, potem potrebujemo slovensko umetno inteligenco, slovenski ChatGPT. Pri ameriškem podjetju OpenAI so sicer razvili ChatGPT, ki deluje v slovenščini, vendar ni odprt. Podjetja, ki bi želela v svojih aplikacijah uporabiti tovrstno tehnologijo, jo morajo odkupiti od OpenAI. Ko bo razvit slovenski veliki jezikovni model, pa bomo v Sloveniji odločali, kdo ga lahko uporabi. Načeloma bo ta model odprt. Za začetek pa bomo morali zbrati veliko besed, ogromno besed. Najbolje bi bilo, da bi na enem mestu zbrali 40 milijard besed, kar je skoraj vse, kar je bilo kdaj napisanega v slovenščini. Če bo manj, bo tudi delovalo. V ta namen se je začela nacionalna zbiralna akcija besedil za vzpostavitev slovenskega modela umetne inteligence.
V začetku septembra se vračamo v popolni delovni ritem, tudi če nismo bili dva meseca na dopustu – začetek šole je mejnik, ker se družina vrača v čisto drugačen vsakdanjik in to seveda vpliva tudi na delovni ritem v službi. Zinka Kosec, avtorica knjige Kako lažje preživeti vsak dan 8 ur v službi, o popočitniških izzivih v službi.
Kazimira Lužnik iz Slovenj Gradca je konec avgusta dopolnila 90 let. Pri 47-ih letih se je začela ukvarjati s tekom in teče še danes. Oldočila se je, da na ljubljanskem maratonu, ki bo 20. oktobra, preteče polovični maraton. Jasmina Kozina Praprotnik, ki je o njej napisala biografski roman O deklici, ki se ni pustila postarati, jo bo spremljala pri teku na ljubljanskih ulicah. Ali bo Kazimiri Lužnik uspelo izboljšati svetovni rekord na 21 kilometrov v njeni starostni kategoriji? Jana Bajželj se je pogovarjala z Jasmino in Urbanom Praprotnikom, ki je tekaški trener in profesor športne vzgoje. Na fotografiji sta Kazimira Lužnik in Jasmina Kozina Praprotnik
Svoj štiriletni mandat začenja nova predsednica uprave Radiotelevizije Slovenija Natalija Gorščak, ki je zdaj opravljala funkcijo vršilke dolžnosti predsednika uprave. Na ta položaj jo je z 11 glasovi imenoval Svet RTV. Natalija Gorščak je večino članov sveta prepričala s konkretnim programom in časovno določenimi ukrepi. Ob nastopu svojega mandata napoveduje spremembe, ki jih javnost tudi pričakuje. K spremembam javni zavod po njenem zavezuje tudi dvig RTV-prispevka.
Julija in avgusta se je kar nekaj mladih udeležilo olimpijad iz matematike, fizike, ekonomije in astronomije. Nadobudni tekmovalci so prinesli domov kar 13 medalj, poudarili pa so, da je bilo za dosežene rezultate potrebno zelo veliko truda in učenja. Vendar priprave, pa tudi nekateri drugi stroški, niso popolnoma kriti z javnimi sredstvi, ki jih priskrbita ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije. Zato Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije upa na spremembe. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Klara Eva Kukovičič.
Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, Branko Ravnik, ki ga je vlada za mandat petih let imenovala pred nekaj več kot 100 dnevi, je na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predstavil prednostne naloge, s katerimi želi vplivati na bolj transparentne in bolj pravične poslovne odnose med deležniki v verigi preskrbe s hrano. Ta veriga vključuje primarno pridelavo, predelavo, distribucijo, veleprodajo in maloprodajo do končnega potrošnika. O novostih, ki jih z veliko zagrizenostjo namerava izpeljati novi »prehranski varuh« pa v pogovoru z Jernejko Drolec.
Včeraj se je na Bledu začel dvodnevni 19. Blejski strateški forum, letos poteka pod naslovom Svet vzporednih realnosti. O današnjih izstopajočih temah je več povedal Aleš Kocjan.
Znano je, da imajo šole velike težave s pomanjkanjem kadrov. Premalo je učiteljev tako v osnovnih kot v srednjih šolah. Najbolj izrazito je pomanjkanje šolnikov s področja naravoslovja in matematike, tehničnih predmetov in informatike, primanjkuje pa tudi strokovnjakov za delo z otroki s posebnimi potrebami. In posledice? Na eni strani izgoreli zaposleni, na drugi pa slabša kakovost v izobraževalnem sistemu. Več v prispevku Urške Valjavec
Romska skupnost je v zadnjih tednih, tudi v medijih, deležna precej ostrega dialoga, zato je toliko bolj pomembno, da v tem času na površje pridejo tudi boljši in svetlejši primeri iz skupnosti. Sinoči smo v Naših poteh na Prvem že lahko prisluhnili pogovoru z Bojano Rozman iz Bele krajine, ki je po poklicu ekonomski tehnik ter tik pred zaključkom študija smeri predšolske vzgoje. Je tudi edina sodna tolmačka za romski jezik pri nas. Zadnjih 13 let dela kot romska pomočnica na OŠ Bršljin v Novem mestu, kar ji daje dober vpogled v izzive in tudi rešitve na področju vzgoje in izobraževanja otrok iz romske skupnosti. Z Bojano Rozman se je tudi o aktualnih razmerah na JV Slovenije ter njihovih posledicah in vplivu na romsko skupnost, pogovarjal Sandi Horvat. In izzivov na področju vzgoje in izobraževanja je kar nekaj, pravi Bojana Rozman.
"Koraki za zlato prihodnost otrok" so koraki, ki jih je avgusta prav vsak dan opravil Zoran Drobnjak. Hodil je za otroke z rakom, ki se združujejo v Inštitutu zlata pentljica. O svoji izkušnji bolezni pa pripoveduje Tomi Jakša.
Neveljaven email naslov