Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za 1. program Radia Slovenija je Mojca Delač pred mikrofon na kratek pogovor povabila gospo Yuzhen Huo, dolgoletno kitajsko veleposlanico v Evropi, zdaj pa posebno predstavnico kitajskega ministrstva za zunanje zadeve pri sodelovanju z državami vzhodne in osrednje Evrope. Spregovorili sta o aktualnih izzivih povezovanja med Kitajsko in državami osrednje in vzhodne Evrope v okviru platforme 16+1, o Sloveniji in njenih potencialih, o kitajskem videnju Evrope ter najprej tudi o obisku novinarjev na Kitajskem
Za Prvi je Mojca Delač pred mikrofon na kratek pogovor povabila gospo Yuzhen Huo, dolgoletno kitajsko veleposlanico v Evropi, zdaj pa posebno predstavnico kitajskega ministrstva za zunanje zadeve pri sodelovanju z državami vzhodne in osrednje Evrope.
Yuzhen Huo je spregovorila o aktualnih izzivih povezovanja med Kitajsko in državami osrednje in vzhodne Evrope v okviru platforme 16+1, o Sloveniji in njenih potencialih, o kitajskem videnju Evrope ter najprej tudi o obisku novinarjev na Kitajskem:
Gospa Huo, lahko najprej strnete nekaj vtisov ob druženju z delegacijo novinarjev?
Zdaj je drugič, da se družim z novinarsko delegacijo iz držav osrednje in vzhodne Evrope. Vsaka ima svojo značilnost; tokrat vidim enkratnost prav v vsakem posameznem članu, posebno proaktivnost in pripravljenost na učenje in obisk različnih krajev. Sprožili ste kar nekaj krasnih predlogov za spodbujanje sodelovanja v okviru strategije 16 + 1 in pri tem imate pomembno vlogo povezovalca.
Med obiskom smo veliko pozornosti namenili vprašanju razvoja in prihodnosti ter Kitajske realnosti čez pet let, torej leta 2020. Kaj lahko poveste o tem?
Kot ste lahko videli, imamo na Kitajskem neenakomeren razvoj, recimo, če primerjate mesti Guangdžov in Nančang. Kitajska infrastruktura se razvija zelo hitro. Zdajle se na primer pogovarjava med vožnjo z avtobusom, s katerim se lahko premikamo od province do province. Kitajska realnost je trenutno kakšnih 120.000 kilometrov avtocest.
Kot ste omenili, smo v zadnjih dneh veliko govorili o načrtih za naslednje petletno obdobje, saj se prav letos začenja 13. petletka. Tako po posameznih provincah kot na nacionalni ravni ima Kitajska velike načrte. Ko govorimo o industrializaciji, ta poteka korak za korakom. Naš načrt se imenuje »Made in China 2025«. Naš cilj je, da nadgradimo, prerazporedimo in prestrukturiramo našo industrijo.
Ko pa govorimo o kmetijstvu – skušamo zgraditi nova ruralna območja. Videli ste, kako živijo kmetje in kako se znajdejo. Bodisi kot samostojni podjetniki ali kot lastniki deležev v zadrugah.
Na splošno pa, če stopimo korak vstran, je naša splošna spodbuda usmerjena k množičnim inovacijam in množičnemu podjetništvu. Mislim, da lahko v okviru tega modela sprožimo novo raven razvoja.
In še to bi dodala. Ko govorimo o Kitajski po sprejeti reformi in politiki odpiranja, govorimo o kitajski hitrosti razvoja. Uspeva nam ohranjati razmeroma visoko hitrost razvoja, mislim pa, da bo v prihodnje za Kitajsko še pomembnejša kakovost. Če bomo kakovosti razvoja namenili večjo pozornost, se bo gospodarska rast spreminjala za približno 7 odstotkov na leto.
Konec maja je v Sloveniji potekalo 1. Srečanje koordinacije med Kitajsko in državami vzhodne in osrednje Evrope (CEE) na področju gozdarstva in lesno predelovalne verige. Prav zdajle, ko se pogovarjava, se vozimo mimo krajev, bogatih z rastjem in gozdovi.
Na primer tukaj, v južnem delu, cvetita gozdarstvo in sadjarstvo. V teh krajih v okrožju Vujuana je delež gozdov kakšnih 80 odstotkov. Mislim, da imate tudi v Sloveniji velik delež gozdov, kajne?
Na Kitajskem posvečamo veliko pozornost pogozdovanju. Približno 6 milijonov hektarjev pogozdenih površin imamo. S tem zagonom moramo nadaljevati predvsem v luči zaščite okolja, še posebno na severu Kitajske; tam se na primer pozimi spoprijemamo z zelo hudimi peščenimi viharji.
Pri tem pa lahko pomagate s svojo napredno tehnologijo in izkušnjami. Cenim zelo pomembno vlogo, ki jo ima Slovenija na področju gozdarskega sodelovanja v okviru strategije 16 + 1. Pokazali ste veliko proaktivnost. Vsaka država v okviru tega mehanizma ima svoje posebne značilnosti, skupna prizadevanja pa bodo spodbudila nadaljevanje razvoja in razširila obzorja ter vizijo za prihodnost.
Na tem mestu bi vam rada čestitala ob uspešnem dogodku v Sloveniji.
Kot ste lahko videli ob tem kratkem obisku Kitajske, ljudje tukaj zelo verjamejo v svoj lastni razvoj in si tudi kot posamezniki prizadevajo, da bi spodbujali nacionalno blaginjo. V njihovih srcih je tudi mednarodno sodelovanje zelo pomembno. Tako mednarodno sodelovanje med Kitajsko in vašimi državami torej pomeni tudi še boljše odnose med ljudmi iz teh dežel.
Kako pa ljudje na Kitajskem na splošno dojemajo Evropo?
Mislim, da na splošno Kitajci Evropo dojemajo krasno. Evropa kot kontinent ima svojo zgodovino in seveda naš veže veliko stvari. Posebno v sodobnosti se razvijate zelo hitro na področju industrije, znanosti in tehnologije, krasno bi bilo, če bi tu sodelovali. Tudi mi imamo čudovito zgodovino in kulturo. Imamo svojo prednosti in slabosti. Oboji moramo prispevati, da poudarimo naše prednosti in premagujemo naše pomanjkljivosti ter se učimo drug od drugega.
Tudi vi, gospa Huo, Evropo odlično poznate , prav zaradi tega pa tudi možnosti in priložnosti za sodelovanje.
Če govorimo na splošno bi lahko rekla, da Evropo dobro poznam. Pri tem pa še veliko bolje države osrednje in vzhodne Evrope, saj sem tam študirala in delala več kot 30 let. V tem času sem izoblikovala temeljit občutek za to regijo. Če bi gledali kitajske zakone, bi pri mojih letih že morala imeti čas samo zase, ampak me strast do dela žene naprej.
Mislim, da smo priča »pomladi« sodelovanja med Kitajsko in državami osrednje in vzhodne Evrope. In menim, da moramo to nadaljevati. Na Kitajskem imamo pomembne človeške vire, material, fizično moč. Tudi vi imate kvalitetne človeške vire, tehnologijo… Na tej podlagi in tudi v okviru platforme Kitajska- CEE pa bi morali spodbujati tudi bilateralno sodelovanje.
Kako dobro pa poznate Slovenijo?
V Sloveniji sem bila dvakrat ali trikrat in name je pustila odličen vtis, zato zanjo zdaj delam veliko reklame. Imate krasne vire za turizem, Blejsko jezero, naravo, pa recimo Kras, ki je nekaj posebnega. Tudi na Kitajskem imamo podobna področja in tudi tu je priložnost za sodelovanje.
Menim, da bo vaša država odličen cilj za kitajske turiste, ki bodo presenečeni, ko bodo odkrili njene lepote. Kar moramo narediti zdaj, je izboljšati publiciteto, da bo še več ljudi izvedelo o Sloveniji, ne samo na Kitajskem, ampak tudi v mednarodnem prostoru.
(prevod iz kitajščine: Martin Wang, prevod iz angleščine: Mojca Delač).
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Za 1. program Radia Slovenija je Mojca Delač pred mikrofon na kratek pogovor povabila gospo Yuzhen Huo, dolgoletno kitajsko veleposlanico v Evropi, zdaj pa posebno predstavnico kitajskega ministrstva za zunanje zadeve pri sodelovanju z državami vzhodne in osrednje Evrope. Spregovorili sta o aktualnih izzivih povezovanja med Kitajsko in državami osrednje in vzhodne Evrope v okviru platforme 16+1, o Sloveniji in njenih potencialih, o kitajskem videnju Evrope ter najprej tudi o obisku novinarjev na Kitajskem
Za Prvi je Mojca Delač pred mikrofon na kratek pogovor povabila gospo Yuzhen Huo, dolgoletno kitajsko veleposlanico v Evropi, zdaj pa posebno predstavnico kitajskega ministrstva za zunanje zadeve pri sodelovanju z državami vzhodne in osrednje Evrope.
Yuzhen Huo je spregovorila o aktualnih izzivih povezovanja med Kitajsko in državami osrednje in vzhodne Evrope v okviru platforme 16+1, o Sloveniji in njenih potencialih, o kitajskem videnju Evrope ter najprej tudi o obisku novinarjev na Kitajskem:
Gospa Huo, lahko najprej strnete nekaj vtisov ob druženju z delegacijo novinarjev?
Zdaj je drugič, da se družim z novinarsko delegacijo iz držav osrednje in vzhodne Evrope. Vsaka ima svojo značilnost; tokrat vidim enkratnost prav v vsakem posameznem članu, posebno proaktivnost in pripravljenost na učenje in obisk različnih krajev. Sprožili ste kar nekaj krasnih predlogov za spodbujanje sodelovanja v okviru strategije 16 + 1 in pri tem imate pomembno vlogo povezovalca.
Med obiskom smo veliko pozornosti namenili vprašanju razvoja in prihodnosti ter Kitajske realnosti čez pet let, torej leta 2020. Kaj lahko poveste o tem?
Kot ste lahko videli, imamo na Kitajskem neenakomeren razvoj, recimo, če primerjate mesti Guangdžov in Nančang. Kitajska infrastruktura se razvija zelo hitro. Zdajle se na primer pogovarjava med vožnjo z avtobusom, s katerim se lahko premikamo od province do province. Kitajska realnost je trenutno kakšnih 120.000 kilometrov avtocest.
Kot ste omenili, smo v zadnjih dneh veliko govorili o načrtih za naslednje petletno obdobje, saj se prav letos začenja 13. petletka. Tako po posameznih provincah kot na nacionalni ravni ima Kitajska velike načrte. Ko govorimo o industrializaciji, ta poteka korak za korakom. Naš načrt se imenuje »Made in China 2025«. Naš cilj je, da nadgradimo, prerazporedimo in prestrukturiramo našo industrijo.
Ko pa govorimo o kmetijstvu – skušamo zgraditi nova ruralna območja. Videli ste, kako živijo kmetje in kako se znajdejo. Bodisi kot samostojni podjetniki ali kot lastniki deležev v zadrugah.
Na splošno pa, če stopimo korak vstran, je naša splošna spodbuda usmerjena k množičnim inovacijam in množičnemu podjetništvu. Mislim, da lahko v okviru tega modela sprožimo novo raven razvoja.
In še to bi dodala. Ko govorimo o Kitajski po sprejeti reformi in politiki odpiranja, govorimo o kitajski hitrosti razvoja. Uspeva nam ohranjati razmeroma visoko hitrost razvoja, mislim pa, da bo v prihodnje za Kitajsko še pomembnejša kakovost. Če bomo kakovosti razvoja namenili večjo pozornost, se bo gospodarska rast spreminjala za približno 7 odstotkov na leto.
Konec maja je v Sloveniji potekalo 1. Srečanje koordinacije med Kitajsko in državami vzhodne in osrednje Evrope (CEE) na področju gozdarstva in lesno predelovalne verige. Prav zdajle, ko se pogovarjava, se vozimo mimo krajev, bogatih z rastjem in gozdovi.
Na primer tukaj, v južnem delu, cvetita gozdarstvo in sadjarstvo. V teh krajih v okrožju Vujuana je delež gozdov kakšnih 80 odstotkov. Mislim, da imate tudi v Sloveniji velik delež gozdov, kajne?
Na Kitajskem posvečamo veliko pozornost pogozdovanju. Približno 6 milijonov hektarjev pogozdenih površin imamo. S tem zagonom moramo nadaljevati predvsem v luči zaščite okolja, še posebno na severu Kitajske; tam se na primer pozimi spoprijemamo z zelo hudimi peščenimi viharji.
Pri tem pa lahko pomagate s svojo napredno tehnologijo in izkušnjami. Cenim zelo pomembno vlogo, ki jo ima Slovenija na področju gozdarskega sodelovanja v okviru strategije 16 + 1. Pokazali ste veliko proaktivnost. Vsaka država v okviru tega mehanizma ima svoje posebne značilnosti, skupna prizadevanja pa bodo spodbudila nadaljevanje razvoja in razširila obzorja ter vizijo za prihodnost.
Na tem mestu bi vam rada čestitala ob uspešnem dogodku v Sloveniji.
Kot ste lahko videli ob tem kratkem obisku Kitajske, ljudje tukaj zelo verjamejo v svoj lastni razvoj in si tudi kot posamezniki prizadevajo, da bi spodbujali nacionalno blaginjo. V njihovih srcih je tudi mednarodno sodelovanje zelo pomembno. Tako mednarodno sodelovanje med Kitajsko in vašimi državami torej pomeni tudi še boljše odnose med ljudmi iz teh dežel.
Kako pa ljudje na Kitajskem na splošno dojemajo Evropo?
Mislim, da na splošno Kitajci Evropo dojemajo krasno. Evropa kot kontinent ima svojo zgodovino in seveda naš veže veliko stvari. Posebno v sodobnosti se razvijate zelo hitro na področju industrije, znanosti in tehnologije, krasno bi bilo, če bi tu sodelovali. Tudi mi imamo čudovito zgodovino in kulturo. Imamo svojo prednosti in slabosti. Oboji moramo prispevati, da poudarimo naše prednosti in premagujemo naše pomanjkljivosti ter se učimo drug od drugega.
Tudi vi, gospa Huo, Evropo odlično poznate , prav zaradi tega pa tudi možnosti in priložnosti za sodelovanje.
Če govorimo na splošno bi lahko rekla, da Evropo dobro poznam. Pri tem pa še veliko bolje države osrednje in vzhodne Evrope, saj sem tam študirala in delala več kot 30 let. V tem času sem izoblikovala temeljit občutek za to regijo. Če bi gledali kitajske zakone, bi pri mojih letih že morala imeti čas samo zase, ampak me strast do dela žene naprej.
Mislim, da smo priča »pomladi« sodelovanja med Kitajsko in državami osrednje in vzhodne Evrope. In menim, da moramo to nadaljevati. Na Kitajskem imamo pomembne človeške vire, material, fizično moč. Tudi vi imate kvalitetne človeške vire, tehnologijo… Na tej podlagi in tudi v okviru platforme Kitajska- CEE pa bi morali spodbujati tudi bilateralno sodelovanje.
Kako dobro pa poznate Slovenijo?
V Sloveniji sem bila dvakrat ali trikrat in name je pustila odličen vtis, zato zanjo zdaj delam veliko reklame. Imate krasne vire za turizem, Blejsko jezero, naravo, pa recimo Kras, ki je nekaj posebnega. Tudi na Kitajskem imamo podobna področja in tudi tu je priložnost za sodelovanje.
Menim, da bo vaša država odličen cilj za kitajske turiste, ki bodo presenečeni, ko bodo odkrili njene lepote. Kar moramo narediti zdaj, je izboljšati publiciteto, da bo še več ljudi izvedelo o Sloveniji, ne samo na Kitajskem, ampak tudi v mednarodnem prostoru.
(prevod iz kitajščine: Martin Wang, prevod iz angleščine: Mojca Delač).
Potovanje z avtodomom je počitniška dejavnost, ki je v razcvetu. V primerjavi z drugimi panogami s področja turizma avtodomarstvo v času omejitev ni doživelo pretiranega upada dejavnosti in je prav gotovo eden izmed tistih načinov počitnikovanja, s katerim smo najmanj izpostavljeni širjenju raznih virusov, saj lahko izberemo individualno stopnjo osamitve in se zlahka izognemo množičnemu turizmu. Pri AMZS so lani v jeseni sodelovali pri preizkusu trka avtodoma tipa van (izdelan je bil na osnovi fiatovega kombija) in osebnega avtomobila. O varnosti potovanja z avtodomom se je Cirila Štuber pogovarjala z Juretom Gregorčičem in Petrom Smrekarjem iz AMZS.
Beloruska opozicijska voditeljica Svetlana Tihanovska končuje obisk v Sloveniji. Potem, ko se je včeraj srečala z zunanjim ministrom Anžetom Logarjem in predsednikom vlade Janezom Janšo, ki sta ji izrazila podporo v boju za demokratično Belorusijo, jo danes ločeno sprejemata tudi predsednik države Borut Pahor in predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Slovenija torej poudarja vso podporo demokratičnim preobrazbam v Belorusiji, nas pa je med drugim zanimalo, kako si Svetlana Tihanovska konkretno predstavlja zamenjavo avtokrata Lukašenka in kako lahko ona kot prva dama opozicije, ki živi v izgnanstvu, poveže civilno-družbene in politične sile v Belorusiji. Pogovor je pripravil Miha Lampreht.
Občanu, ki je konec oktobra lani dobil plačilni nalog, ker na počivališču Mlake ni nosil maske na prostem, ne bo treba plačati denarne kazni. Višje sodišče v Kopru je namreč ugotovilo, da ne gre za prekršek, zato je postopek ustavilo. Kaj konkretno glede odloka o uporabi mask ugotavlja sodišče in kaj ta sodba pomeni za vse tiste, ki so globe že plačali? Več o tem v pogovoru s Katarino Bervar Sternad iz Pravne mreže za varstvo demokracije, kjer prav tako ugotavljajo, da je v tem primeru pravna podlaga pomanjkljiva. Z njo se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić.
Somrak demokracije: Svetovni dan svobode medijev je v Sloveniji minil v znamenju zaskrbljenosti, negotovosti in stopnjevanja napetosti med vlado in medijsko skupnostjo. Komentar Aleša Kocjana.
Danes je svetovni dan svobode medijev. Cehovski boj v Sloveniji je posvečen opozarjanju na stanje Slovenske tiskovne agencije ter zbiranje sredstev zanjo. Vlada ji za opravljanje javne službe letos še ni plačala. Takole se glasi utemeljitev finančne akcije, ki poteka za STA: »Društvo novinarjev Slovenije, vsi vodilni slovenski mediji, vodilni slovenski sindikati, akademske ustanove, nevladne organizacije in posamezniki smo zasnovali projekt finančne pomoči STA. Kot prijatelji STA smo prepričani, da STA ne sme propasti, saj je preveč pomembna za demokratično, odprto in solidarno družbo. Za obrambo naših skupnih vrednot torej. Prepričani smo tudi, da si noben režim ne sme pokoriti javne novinarske agencije in tudi nobenega drugega medija ne.« Pet pred dvanajsto se je pred sedežem STA na Tivolski odvil tudi shod za obSTAnek STA. Dogajanje povzema Maja Derčar.
3. maj je svetovni dan svobode tiska, namenjen opozarjanju na vlogo novinarske sile v demokratičnih družbah. Unescova resolucija iz leta 1991 poudarja, da so svobodni, pluralni in neodvisni mediji temeljna sestavina demokratične družbe. Kakšno je stanje na področju medijev 3. maja leta 2021, smo vprašali Petro Lesjak Tušek, predsednico Društva novinarjev Slovenije, v katerem danes začenjajo tudi akcijo #zaobSTAnek za pomoč Slovenski tiskovni agenciji.
Več kot tisoč rudarjev koplje premog v zadnjem slovenskem še delujočem premogovniku v Velenju. Skupaj s podpornimi službami je število zaposlenih še dvakrat večje. Garaško je njihovo delo skoraj 500 metrov pod zemljo, a to je hkrati tudi kolektiv, pri katerem še živijo tovarištvo, iskrena solidarnost, pozitiven odnos do dela.
Ob prazniku dela se bomo ozrli čez mejo in orisali položaj slovenskih delavcev v tujini, za katere se je v preteklosti uveljavila oznaka »gastarbajterji«. Od polpretekle zgodovine do današnjih dni se bomo sprehodili z Aljažem Mejalom.
Odbor Planinstvo za invalide in osebe s posebnimi potrebami Planinske zveze Slovenije stremi k omogočanju pohodništva za vse, predvsem pa želi v hribe pripeljati invalide in osebe s posebnimi potrebami. Omogočiti jim želijo obiskovanje planinskih pohodov in predstaviti njim dostopne točke v hribih ali gorah. S temi inkluzijskimi pohodi odpirajo vrata do razumevanja drugačnosti in različnosti ter sporočajo, da so omejitve, ki jih imamo, le v naši glavi.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Britanska, brazilska, južnoafriška, nigerijska, zdaj še indijska. Vedno nove različice koronavirusa upočasnjujejo boj z epidemijo in zmanjšujejo učinkovitost cepljenja proti covidu. Zato je Evropska komisija sprostila 123 milijonov evrov sredstev za nujne raziskave mutacij novega koronavirusa. Podrobneje: Sebastian Pleško (Covid-19 sledilnik), dr. Tadej Battelino (Pediatrična klinika Ljubljana) in govorec Evropske komisije za zdravje Stefan De Keersmaecker. Prispevek Iztoka Konca. Foto: NLZOH (B.1.258.17 je prvotni novi koronavirus, B.1.1.7 je v Sloveniji že prevladujoča britanska različica)
Epidemične razmere so močno zaznamovale tudi gospodarjenje turističnih kmetij, ki so jih slovenski gostje lani na novo odkrivali – tudi zaradi možnosti unovčenja turističnih bonov. Del leta so bile sicer zaprte, v času, ko so lahko sprejemale goste, pa so beležile nadpovprečno povpraševanje in večinoma polno zasedenost. Zdaj, pred novo sezono, opozarjajo na negotove razmere, ob tem pa imajo občutek, da je država nanje pozabila. Tudi o tem v prispevku Nataše Kuhar.
Minilo je 80 let od začetka druge svetovne vojne na slovenskih tleh, prav toliko časa mineva tudi od ustanovitve sprva protiimperialistične in nato osvobodilne fronte, ki smo ji prazničen 27. april namenjali v času obstoja nekdanje skupne države. Pred 30 leti je slovenska skupščina praznik preimenovala v dan upora in ga simbolično posvetila slovenskemu uporništvu skozi stoletja. V praznični oddaji se zaradi okrogle obletnice vendarle osredotočamo na čas prvih dni nacistične in fašistične okupacije in razkosanja tedanje Dravske banovine. Zanima nas, kaj o času menijo zgodovinarji in literati, kako ga pomnijo še zares redke žive priče, pa tudi da je bil lahko vzgib za porajanje uporniškega duha v posameznikih povsem brez ideološke podlage – samo posledica jeze in besa nad klavrno narodovo usodo v dneh, ko se – kot je zapisal pesnik Oton Župančič … »okoli nas najtrši mrak je storil« … Avtor oddaje je Stane Kocutar.
Stacionarne bolnišnice, skrite v gozdovih in na težko dostopnih območjih so bile posebnost slovenskega odporniškega gibanja. V letih med 1942 in 1945 jih je delovalo okoli 120, v njih pa se je skupno zdravilo kar 15 tisoč ranjencev. Za potrebe na območju severne Primorske in Gorenjske je v soteski Pasice delovala Partizanska bolnišnica Franja, v Trnovskem gozdu pa SVPB Pavla. Bolnica Franja se je v celoti ohranila do konca vojne in so jo za obiskovalce odprli že 1946.leta. Bila je in še ostaja pojem humanosti v svetovnem merilu. Vpisana je tudi v Unescov seznam kulturne dediščine. O njenem pomenu nekoč in danes se je Ingrid Kašca Bucik pogovarjala z zgodovinarko, vodjo cerkljanske enote Mestnega muzeja Idrija, sicer pa avtorico razstave o bolnici Franja Milojko Magajne.
Živa Vidmar, upokojena knjižna urednica ter hči operne pevke Nade Vidmar in Josipa Vidmarja, slovenskega kulturnika in soustanovitelja Osvobodilne fronte, nas je sprejela v Dukićevi vili, kjer je njen oče z družino živel od leta 1946. "Stene hiše nosijo veliko," je povedala in obenem obujala tudi spomine na nekaj sto metrov oddaljeno Vidmarjevo hišo, kjer pa je bila leta 1941 ustanovljena Osvobodilna fronta.
Danes so na Jelovici iz prilagoditvene obore na prostost spustili prva dva gorenjske risa. Zois in Aida sta prva risa, ki so ju v okviru projekta LIFE Lynx zdaj pripeljali tudi na Gorenjsko, kjer je ris izumrl že na začetku 20. stoletja. S tem projektom, v katerem sodeluje pet držav, pa želijo ustvarili tudi t. i. povezovalno populacijo s sosednjimi populacijami risov v Alpah. V svobodo je Zoisa in Aido pospremila tudi Romana Erjavec.
Knjiga je stara, če je izdana pred letom 1880. Za ostale knjige uporabljamo izraz rabljena knjiga oziroma knjiga, ki je prebrana, čeprav ima to v slovenskem jeziku lahko slabšalni pomen. V antikvariatih so najbolj iskane knjige avtorjev svetovne književnosti, klasični priročniki kot so kuharice in starejše otroške knjige. Med starješimi knjigami pa slovenski klasični avtorji: Srečko Kosovel, France Prešeren, Ivan Cankar.
Prvič obeležujemo dan rabljenih oblačil, s katerim naj bi spodbudili k ponovni uporabi oblačil, zato da jih ne bi zavrgli. Raziskava je namreč pokazala, da je bilo v letu 2019 pri nas zavrženih 25.000 ton oblačil oziroma 12 kilogramov na prebivalca. To pa je nad evropskim povprečjem.
Postkoronsko okrevanje gospodarstev mora omogočiti zeleno transformacijo Evrope in tako zagotoviti realni temelj trajnostnemu bivanju človeka na našem edinem planetu. Tako pravi aktualna evropska vizija. Do konca meseca morajo države članice v Bruselj poslati svoje Načrte za okrevanje in odpornost. Kako zelena je aktualna slovenska vizija okrevanja se je Nina Slaček pogovarja z Andrejem Gnezdo iz Umanotere.
Učinke spreminjajočega se podnebja danes občutimo na vseh koncih planeta. Ekstremi dogodki so vse prepogosti, pa smo globalno temperaturo dvignili šele za stopinjo. Vrnitev Združenih držav Ameriko k resni podnebni akciji, je zato več kot dobrodošla, saj bo uspeh v veliki meri odvisen od tega, kako bodo ključne velesile zastavile postpandemične ukrepe za zeleno preobrazbo. A kaj pa doma? Prispevek Nine Slaček.
Neveljaven email naslov