Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Program MEPI je eden od mednarodnih mladinskih programov, ki mlade poleg rednega dela v šoli vzpodbuja tudi k aktivnemu in ustvarjalnemu preživljanju njihovega prostega časa. Prav v Sloveniji namreč te dni poteka konferenca predstavnikov organizacij, ki ga izvajajo po vsem svetu. Gre za več kot 40 delegatov iz Evrope, Mediterana in arabskih držav. Barbara Drnovšek se je za naš program pogovarjala z generalnim sekretarjem mednarodnega programa vojvode Edinburškega Johnom Mayjem.
Program MEPI je eden od mednarodnih mladinskih programov, ki mlade poleg rednega dela v šoli vzpodbuja tudi k aktivnemu in ustvarjalnemu preživljanju njihovega prostega časa. Prav v Sloveniji namreč te dni poteka konferenca predstavnikov organizacij, ki ga izvajajo po vsem svetu. Gre za več kot 40 delegatov iz Evrope, Mediterana in arabskih držav. Barbara Belehar Drnovšek se je za naš program pogovarjala z generalnim sekretarjem mednarodnega programa vojvode Edinburškega Johnom Mayjem.
John May je učitelj, pripovedovalec zgodb, mladinski delavec, mestni kolesar, rekreativni tekač na dolge proge in občasen jedec čokoladnih tort. Mladim je posvetil svojo kariero. Sodeluje s predstavniki vlad, gospodarstva in civilne družbe ter se trudi za zboljšanje možnosti naslednjih generacij. Je iskriv promotor Mednarodnega programa vojvode Edinburškega:
Mednarodni program vojvode Edinburškega obstaja v več kot 140 državah po vsem svetu in v njem sodeluje več kot milijon mladih naenkrat. Želimo jih spodbujati, da si zastavijo cilj, ustvarijo svoj program, s katerim se naučijo spretnosti, obnašanj in odnosov, ki jih pripravijo na življenje.
Program vojvode Edinburškega je pred 60 leti zasnoval princ Filip, mož britanske kraljice Elizabete druge. Prišel je do spoznanja, da se vseh stvari ne da naučiti v učilnicah. Seveda mladi ljudje potrebujejo dobro akademsko izobrazbo, ampak če ne dobijo priložnosti, da se naučijo, kako služiti skupnosti, kako sodelovati pri športu, kako osvojiti vodstvene izkušnje na odpravah, taborih, kako igrati klavir… Brez vsega tega naštetega dobijo le polovico izobrazbe.
Program sta zasnovala skupaj z izjemnim pedagogom Kurtom Huhnom in sprva sta ga namenila le fantom. Po enem letu so dekleta rekla, ne, ne, to je program za vse nas in preden se je zavedal, to ni bil le program za mlade v Veliki Britaniji, temveč tudi v vse več drugih državah.
Ali lahko temu rečemo neformalno izobraževanje?
Neformalno izobraževanje, na primer, je, ko padeš na šolskem igrišču in ugotoviš, da morda ne bi smel teči tako hitro. Mi nismo taki. Pa tudi ne sedimo v učilnici. Smo nekje vmes. Radi bi, da mladi ljudje dobijo določene spretnosti, naučimo jih sodelovanja, da bi lahko predstavili svoje ideje, da bi bili aktivni in navzoči pri odločanju. Mladim ljudem damo priložnost, da sami izberejo aktivnosti, ki se jim zavežejo in pri katerih vztrajajo.
Gre tudi za prenos določenih vrednot, kajne?
Vrednote, ki jih želimo, da bi mladi ljudje dobili, so različne in zelo odvisne od vsakega posebej. Poglejmo mojo izkušnjo. Tudi sam sem bil pred 30 leti v tem programu. Kar sem se naučil, je vztrajnost. Nikoli ne odnehaj! Imel sem precej dobro izobrazbo, bil sem kar pameten in izpiti zame niso bili pretežki. Naenkrat sem bil seznanjen s stvarmi, ki so predstavljale izziv. In seveda bi bilo lažje reči, odnehal bom, počel bom kaj drugega, ampak nisem. Obtičal sem pri tistem. Ideja, da ne odnehaš, ideja vzdržljivosti, to je zelo pomembna vrednota, ki jo mladi prenesejo v odraslost, saj v življenju odraslega ni vsaka stvar lahka.
Zanimivo pri tem programu je, da je bil zasnovan pred 60 leti, to je bil povsem drug čas, drug svet, kako opremiti mlade ljudi za življenje v današnjem globaliziranem svetu?
Ja, okvir programa je tako preprost, da se lahko prilagodi različnemu času in prostoru. Navzoči smo v več kot 140 državah. Program je sestavljen iz štirih obveznih področij: razvoj veščin, rekreativni šport, prostovoljno delo v skupnosti in pridobivanje vodstvenih izkušenj skozi odprave, in to je to. In če si mlada oseba, ki odrašča, ne vem, v severni Ugandi, si izbere neko aktivnost, ki je lahko zelo drugačna ali pa sploh ne od tiste, ki si jo zastavili nekdo v Pragi, Londonu ali tu v Sloveniji. Dokončanje programa mora mladostniku predstavljati izziv. Pomembno je, da gre za izbor mladega človeka, ne pa odraslega, da si mlada oseba zastavi cilj. V tem je ta program drugačen od drugih.
Če želite prisluhniti pogovoru v angleškem jeziku, lahko to storite s pomočjo klika na spodnji predvajalnik.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Program MEPI je eden od mednarodnih mladinskih programov, ki mlade poleg rednega dela v šoli vzpodbuja tudi k aktivnemu in ustvarjalnemu preživljanju njihovega prostega časa. Prav v Sloveniji namreč te dni poteka konferenca predstavnikov organizacij, ki ga izvajajo po vsem svetu. Gre za več kot 40 delegatov iz Evrope, Mediterana in arabskih držav. Barbara Drnovšek se je za naš program pogovarjala z generalnim sekretarjem mednarodnega programa vojvode Edinburškega Johnom Mayjem.
Program MEPI je eden od mednarodnih mladinskih programov, ki mlade poleg rednega dela v šoli vzpodbuja tudi k aktivnemu in ustvarjalnemu preživljanju njihovega prostega časa. Prav v Sloveniji namreč te dni poteka konferenca predstavnikov organizacij, ki ga izvajajo po vsem svetu. Gre za več kot 40 delegatov iz Evrope, Mediterana in arabskih držav. Barbara Belehar Drnovšek se je za naš program pogovarjala z generalnim sekretarjem mednarodnega programa vojvode Edinburškega Johnom Mayjem.
John May je učitelj, pripovedovalec zgodb, mladinski delavec, mestni kolesar, rekreativni tekač na dolge proge in občasen jedec čokoladnih tort. Mladim je posvetil svojo kariero. Sodeluje s predstavniki vlad, gospodarstva in civilne družbe ter se trudi za zboljšanje možnosti naslednjih generacij. Je iskriv promotor Mednarodnega programa vojvode Edinburškega:
Mednarodni program vojvode Edinburškega obstaja v več kot 140 državah po vsem svetu in v njem sodeluje več kot milijon mladih naenkrat. Želimo jih spodbujati, da si zastavijo cilj, ustvarijo svoj program, s katerim se naučijo spretnosti, obnašanj in odnosov, ki jih pripravijo na življenje.
Program vojvode Edinburškega je pred 60 leti zasnoval princ Filip, mož britanske kraljice Elizabete druge. Prišel je do spoznanja, da se vseh stvari ne da naučiti v učilnicah. Seveda mladi ljudje potrebujejo dobro akademsko izobrazbo, ampak če ne dobijo priložnosti, da se naučijo, kako služiti skupnosti, kako sodelovati pri športu, kako osvojiti vodstvene izkušnje na odpravah, taborih, kako igrati klavir… Brez vsega tega naštetega dobijo le polovico izobrazbe.
Program sta zasnovala skupaj z izjemnim pedagogom Kurtom Huhnom in sprva sta ga namenila le fantom. Po enem letu so dekleta rekla, ne, ne, to je program za vse nas in preden se je zavedal, to ni bil le program za mlade v Veliki Britaniji, temveč tudi v vse več drugih državah.
Ali lahko temu rečemo neformalno izobraževanje?
Neformalno izobraževanje, na primer, je, ko padeš na šolskem igrišču in ugotoviš, da morda ne bi smel teči tako hitro. Mi nismo taki. Pa tudi ne sedimo v učilnici. Smo nekje vmes. Radi bi, da mladi ljudje dobijo določene spretnosti, naučimo jih sodelovanja, da bi lahko predstavili svoje ideje, da bi bili aktivni in navzoči pri odločanju. Mladim ljudem damo priložnost, da sami izberejo aktivnosti, ki se jim zavežejo in pri katerih vztrajajo.
Gre tudi za prenos določenih vrednot, kajne?
Vrednote, ki jih želimo, da bi mladi ljudje dobili, so različne in zelo odvisne od vsakega posebej. Poglejmo mojo izkušnjo. Tudi sam sem bil pred 30 leti v tem programu. Kar sem se naučil, je vztrajnost. Nikoli ne odnehaj! Imel sem precej dobro izobrazbo, bil sem kar pameten in izpiti zame niso bili pretežki. Naenkrat sem bil seznanjen s stvarmi, ki so predstavljale izziv. In seveda bi bilo lažje reči, odnehal bom, počel bom kaj drugega, ampak nisem. Obtičal sem pri tistem. Ideja, da ne odnehaš, ideja vzdržljivosti, to je zelo pomembna vrednota, ki jo mladi prenesejo v odraslost, saj v življenju odraslega ni vsaka stvar lahka.
Zanimivo pri tem programu je, da je bil zasnovan pred 60 leti, to je bil povsem drug čas, drug svet, kako opremiti mlade ljudi za življenje v današnjem globaliziranem svetu?
Ja, okvir programa je tako preprost, da se lahko prilagodi različnemu času in prostoru. Navzoči smo v več kot 140 državah. Program je sestavljen iz štirih obveznih področij: razvoj veščin, rekreativni šport, prostovoljno delo v skupnosti in pridobivanje vodstvenih izkušenj skozi odprave, in to je to. In če si mlada oseba, ki odrašča, ne vem, v severni Ugandi, si izbere neko aktivnost, ki je lahko zelo drugačna ali pa sploh ne od tiste, ki si jo zastavili nekdo v Pragi, Londonu ali tu v Sloveniji. Dokončanje programa mora mladostniku predstavljati izziv. Pomembno je, da gre za izbor mladega človeka, ne pa odraslega, da si mlada oseba zastavi cilj. V tem je ta program drugačen od drugih.
Če želite prisluhniti pogovoru v angleškem jeziku, lahko to storite s pomočjo klika na spodnji predvajalnik.
Medtem ko so vlade v številnih okoliških državah v protikoronske ukrepe za pomoč gospodarstvu in ljudem vključile dodatna sredstva za medije posebnega pomena, pa je slovenska vlada storila obratno. Lani je na rednem letnem razpisu za sofinanciranje programskih vsebin medijem, zlasti manjšim, tistim posebnega pomena, dodelila pravico do črpanja 2,6 milijona evrov. Nova vlada je v luči gospodarskega padca zaradi epidemije aprila sklenila, da večji del sredstev zadrži. Tako so letos mediji ob izpeljavi projektov začeli uveljavljati pravico do povračila in ugotovili, da jim Ministrstvo za kulturo ponuja le 30% obljubljenih zneskov. V začetku tedna pa se je na temo medijev (ob javni razpravi o štirih medijskih zakonih) oglasil koalicijski Desus in od vlade, katere del je, zahteval celotno izplačilo. O tem, kaj bi neizplačilo za sicer v celoti izpeljane programe pomenilo za Radio Študent in založbo Beletrina, smo se pogovarjali z Robertom Mohoričem in Mitjo Čandrem. Prispevek Maje Derčar
Čeprav se zdi upravljanje s socialnimi omrežji preprosto in uporabniku prijazno, se mnogokrat zgodi, da upravljalci postanejo nepazljivi in napadalci jim lahko hitro vdrejo v račun. Sledijo grožnje in izsiljevanje.
Lastovka je ptica, ki je z gnezditvijo močno vezana na človeka in njegova prebivališča. Gnezdi v vaseh in mestih, zlasti v hlevih in gospodarskih poslopjih. Spomladi s svojo vrnitvijo iz toplih krajev naznanja pomlad, ko se konec poletja spet odpravi tja, pa skorajšnji prihod jeseni in nato še zime. Zvočni zapis o tej zanimivi ptici je pripravil naš notranjski dopisnik Marko Škrlj.
V času koronakrize vse več ljudi zahaja v naravo, to pa seveda za seboj pušča tudi negativne posledice. Hoja in kolesarjenje po brezpotjih nista dovoljena, daleč največ nevšečnosti pa lastnikom parcel, gozdarjem, naravovarstvenikom in divjadi, povzročajo vozniki enduro in motokros motorjev, terenskih vozil in štirikolesnikov. Prihaja tudi do konfliktov, inšpekcijske službe pa imajo zaradi velikosti terena in kadrovske podhranjenosti, zelo težko delo.
Med pozitivne učinke krajšega delovnega časa sodi zvišanje splošnega blagostanja, boljše duševno in fizično zdravje, upad anksioznosti in depresije in več časa za družino in prijatelje.
Ob mednarodnem dnevu mladih so mladi opozorili na to, da je korona obdobje še poglobilo težave, na katere opozarjajo že dalj časa: težak vstop na trg dela, negotovost prekarnih oblik dela in problematika stanovanjskega vprašanja.
Slovenskemu gospodarstvu sicer bolj ustreza nekakšna »politika neuvrščenosti«, a posledic zaradi izjav vseeno ne pričakuje.
Slab mesec pred koncem javne razprave o predlogu sprememb medijskih zakonov je Desus napovedal, da predlogov ne bo podprl. Pripombe imata tudi koalicijski SMC in Nova Slovenija, ki se o podpori sicer nista izrekli. Na Ministrstvu za kulturo so do zdaj prejeli že precej pripomb in predlogov, največ na novo ureditev razporeditve RTV prispevka in ukinitev programskih radijskih mrež. Kritiki menijo, da si želi vlada medije podrediti, oslabiti pa tudi z določenimi protikoronskimi ukrepi, ki preprečujejo ponujanje časopisov in revij strankam v lokalih in javnih ustanovah. Da je za varnost potrebno skrbeti se strinjamo vsi, a mediji niso le njihova površina, vsebina je tisto kar šteje.
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je izdalo drugo poročilo o nezakonitem lovu in ubijanju ptic v Sloveniji. Gre za časovno obdobje med 1. januarjem 2000 in 31. decembrom 2019. Na DOPPS-u se s problematiko nezakonitega lova in ubijanja ptic poglobljeno ukvarjajo zadnji dve leti. Varstvena ornitologinja Tjaša Zagoršek poudarja, da se dan za dnem veča naše vedenje o razsežnosti problema v Sloveniji, saj sistematično beležijo primere nezakonitih ravnanj. Več v pogovoru z Markom Rozmanom.
Po sporočilu ruskega predsednika Putina, da je Rusija razvila cepivo, se je Helena Lovinčič pogovarjala z dr. Romanom Jeralo, z enim najuspešnejšim raziskovalcem iz Kemijskega inštituta.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so nedavno objavili test izdelkov za razkuževanje rok, ki so se za namen zaščite pred okužbo z novim koronavirusom pojavili v mnogih nakupovalnih košaricah. Ugotovili so, da so cene visoke, označevanje izdelkov pa ni vedno najbolj jasno in razumljivo. Preverili so tudi vsebnost količine alkohola v razkužilih, pri katerih je na embalaži navedeno, da je aktivna učinkovina alkohol. Test so naredili na 15 razkužilih, ki jih lahko kupimo v trgovinah, drogerijah in na bencinskih črpalkah.
Drugo terensko jutro Prvega v avgustu je s štajerskega konca.
V času poletnih počitnic in dopustov, ko imajo mladostniki več prostega časa, se jim praviloma ponudi tudi več priložnosti za pitje alkohola, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer so pripravili nekaj dejstev in nasvetov za starše in druge odrasle osebe za spodbujanje mladih k odgovornemu pristopu do alkohola. Pitje alkohola med mladostniki iz Slovenije sicer upada, a smo v večini kazalnikov še vedno nad evropskim povprečjem, je Juretu Čepinu povedala doktorica Maja Roškar z NIJZ-ja.
Ste si danes že privoščili vrček piva? Danes imate za to prav poseben razlog, vsak prvi petek v avgustu namreč že skoraj povsod po svetu praznujejo mednarodni dan piva. Tudi temu prazniku pa letos daje pečat globalna pandemija COVID-19. A ta nikakor ne zmanjšuje pomena in poslanstva praznika. Prav nasprotno, sporočajo iz Združenja slovenskih pivovarn. Z Jernejem Smolnikarjem, predsednikom združenja, je ob pogovoru z brezalkoholnim pivom nazdravila Andreja Čokl.
Pošta Slovenije je 4. julija spremenila delovne čase večine poštnih poslovalnic. Za to so se odločili, ker že od leta 2008 beležijo upad poštnih storitev, kar je tudi posledica uporabe spletnih storitev, predvsem v bančništvu. Na Pošti so prepričani, da je dostopnost do poštnih storitev še vedno dobra, tudi zaradi uvedbe tako imenovanih kontaktnih točk oziroma paketomatov, ki jih je že več kot 400. A za nekatere stvari je še vedno treba v poštno poslovalnico, zato spremenjen delovni čas najbolj jezi tiste, ki zaradi službe ne uspejo priti tja pravočasno. Več Lidija Cokan.
V Sloveniji na leto oddajo do 20 psov slepim in ostalim invalidnim osebam. Psi vodniki so tisti, ki jih urijo za pomoč slepim. Vsak slepi ali invalid lahko zaprosi za psa vodnika oz. pomočnika, če le ima ustrezne pogoje kot jih določajo pravilniki. Šele v zadnjih dveh letih pa so pri nas začeli trenirati tudi pse pomočnike, ki so namenjeni invalidom.
Konec julija so sedemdnevno pot okoli Slovenije začela starodobna vozila, zbrana v projektu SOS 2020 (Starodobniki okoli Slovenije 2020). Namen: promovirati lepote Slovenije, tehnično dediščino in z zbranimi dobrodelnimi prispevki pomagati mlademu fantu na invalidskem vozičku.
Po tem, ko so svet obkrožili posnetki silovite včerajšnje eksplozije v Bejrutu, je bilo veliko tudi analiziranja in ugotavljanja, kaj bi lahko povzročilo takšno razdejanje. Informacije o 2750 tonah amonijevega nitrata v skladišču sredi pristanišča bi glede na sicer strogi nadzor nad to snovjo lahko govorile tudi o čem drugem, ne zgolj nesreči. Igor Boh iz enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi uprave za zaščito in reševanje in prof. dr. Marko Gerbec, strokovnjak za procesno varnost na Inštitutu Jožefa Stefana.
Neveljaven email naslov