Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Program MEPI je eden od mednarodnih mladinskih programov, ki mlade poleg rednega dela v šoli vzpodbuja tudi k aktivnemu in ustvarjalnemu preživljanju njihovega prostega časa. Prav v Sloveniji namreč te dni poteka konferenca predstavnikov organizacij, ki ga izvajajo po vsem svetu. Gre za več kot 40 delegatov iz Evrope, Mediterana in arabskih držav. Barbara Drnovšek se je za naš program pogovarjala z generalnim sekretarjem mednarodnega programa vojvode Edinburškega Johnom Mayjem.
Program MEPI je eden od mednarodnih mladinskih programov, ki mlade poleg rednega dela v šoli vzpodbuja tudi k aktivnemu in ustvarjalnemu preživljanju njihovega prostega časa. Prav v Sloveniji namreč te dni poteka konferenca predstavnikov organizacij, ki ga izvajajo po vsem svetu. Gre za več kot 40 delegatov iz Evrope, Mediterana in arabskih držav. Barbara Belehar Drnovšek se je za naš program pogovarjala z generalnim sekretarjem mednarodnega programa vojvode Edinburškega Johnom Mayjem.
John May je učitelj, pripovedovalec zgodb, mladinski delavec, mestni kolesar, rekreativni tekač na dolge proge in občasen jedec čokoladnih tort. Mladim je posvetil svojo kariero. Sodeluje s predstavniki vlad, gospodarstva in civilne družbe ter se trudi za zboljšanje možnosti naslednjih generacij. Je iskriv promotor Mednarodnega programa vojvode Edinburškega:
Mednarodni program vojvode Edinburškega obstaja v več kot 140 državah po vsem svetu in v njem sodeluje več kot milijon mladih naenkrat. Želimo jih spodbujati, da si zastavijo cilj, ustvarijo svoj program, s katerim se naučijo spretnosti, obnašanj in odnosov, ki jih pripravijo na življenje.
Program vojvode Edinburškega je pred 60 leti zasnoval princ Filip, mož britanske kraljice Elizabete druge. Prišel je do spoznanja, da se vseh stvari ne da naučiti v učilnicah. Seveda mladi ljudje potrebujejo dobro akademsko izobrazbo, ampak če ne dobijo priložnosti, da se naučijo, kako služiti skupnosti, kako sodelovati pri športu, kako osvojiti vodstvene izkušnje na odpravah, taborih, kako igrati klavir… Brez vsega tega naštetega dobijo le polovico izobrazbe.
Program sta zasnovala skupaj z izjemnim pedagogom Kurtom Huhnom in sprva sta ga namenila le fantom. Po enem letu so dekleta rekla, ne, ne, to je program za vse nas in preden se je zavedal, to ni bil le program za mlade v Veliki Britaniji, temveč tudi v vse več drugih državah.
Ali lahko temu rečemo neformalno izobraževanje?
Neformalno izobraževanje, na primer, je, ko padeš na šolskem igrišču in ugotoviš, da morda ne bi smel teči tako hitro. Mi nismo taki. Pa tudi ne sedimo v učilnici. Smo nekje vmes. Radi bi, da mladi ljudje dobijo določene spretnosti, naučimo jih sodelovanja, da bi lahko predstavili svoje ideje, da bi bili aktivni in navzoči pri odločanju. Mladim ljudem damo priložnost, da sami izberejo aktivnosti, ki se jim zavežejo in pri katerih vztrajajo.
Gre tudi za prenos določenih vrednot, kajne?
Vrednote, ki jih želimo, da bi mladi ljudje dobili, so različne in zelo odvisne od vsakega posebej. Poglejmo mojo izkušnjo. Tudi sam sem bil pred 30 leti v tem programu. Kar sem se naučil, je vztrajnost. Nikoli ne odnehaj! Imel sem precej dobro izobrazbo, bil sem kar pameten in izpiti zame niso bili pretežki. Naenkrat sem bil seznanjen s stvarmi, ki so predstavljale izziv. In seveda bi bilo lažje reči, odnehal bom, počel bom kaj drugega, ampak nisem. Obtičal sem pri tistem. Ideja, da ne odnehaš, ideja vzdržljivosti, to je zelo pomembna vrednota, ki jo mladi prenesejo v odraslost, saj v življenju odraslega ni vsaka stvar lahka.
Zanimivo pri tem programu je, da je bil zasnovan pred 60 leti, to je bil povsem drug čas, drug svet, kako opremiti mlade ljudi za življenje v današnjem globaliziranem svetu?
Ja, okvir programa je tako preprost, da se lahko prilagodi različnemu času in prostoru. Navzoči smo v več kot 140 državah. Program je sestavljen iz štirih obveznih področij: razvoj veščin, rekreativni šport, prostovoljno delo v skupnosti in pridobivanje vodstvenih izkušenj skozi odprave, in to je to. In če si mlada oseba, ki odrašča, ne vem, v severni Ugandi, si izbere neko aktivnost, ki je lahko zelo drugačna ali pa sploh ne od tiste, ki si jo zastavili nekdo v Pragi, Londonu ali tu v Sloveniji. Dokončanje programa mora mladostniku predstavljati izziv. Pomembno je, da gre za izbor mladega človeka, ne pa odraslega, da si mlada oseba zastavi cilj. V tem je ta program drugačen od drugih.
Če želite prisluhniti pogovoru v angleškem jeziku, lahko to storite s pomočjo klika na spodnji predvajalnik.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Program MEPI je eden od mednarodnih mladinskih programov, ki mlade poleg rednega dela v šoli vzpodbuja tudi k aktivnemu in ustvarjalnemu preživljanju njihovega prostega časa. Prav v Sloveniji namreč te dni poteka konferenca predstavnikov organizacij, ki ga izvajajo po vsem svetu. Gre za več kot 40 delegatov iz Evrope, Mediterana in arabskih držav. Barbara Drnovšek se je za naš program pogovarjala z generalnim sekretarjem mednarodnega programa vojvode Edinburškega Johnom Mayjem.
Program MEPI je eden od mednarodnih mladinskih programov, ki mlade poleg rednega dela v šoli vzpodbuja tudi k aktivnemu in ustvarjalnemu preživljanju njihovega prostega časa. Prav v Sloveniji namreč te dni poteka konferenca predstavnikov organizacij, ki ga izvajajo po vsem svetu. Gre za več kot 40 delegatov iz Evrope, Mediterana in arabskih držav. Barbara Belehar Drnovšek se je za naš program pogovarjala z generalnim sekretarjem mednarodnega programa vojvode Edinburškega Johnom Mayjem.
John May je učitelj, pripovedovalec zgodb, mladinski delavec, mestni kolesar, rekreativni tekač na dolge proge in občasen jedec čokoladnih tort. Mladim je posvetil svojo kariero. Sodeluje s predstavniki vlad, gospodarstva in civilne družbe ter se trudi za zboljšanje možnosti naslednjih generacij. Je iskriv promotor Mednarodnega programa vojvode Edinburškega:
Mednarodni program vojvode Edinburškega obstaja v več kot 140 državah po vsem svetu in v njem sodeluje več kot milijon mladih naenkrat. Želimo jih spodbujati, da si zastavijo cilj, ustvarijo svoj program, s katerim se naučijo spretnosti, obnašanj in odnosov, ki jih pripravijo na življenje.
Program vojvode Edinburškega je pred 60 leti zasnoval princ Filip, mož britanske kraljice Elizabete druge. Prišel je do spoznanja, da se vseh stvari ne da naučiti v učilnicah. Seveda mladi ljudje potrebujejo dobro akademsko izobrazbo, ampak če ne dobijo priložnosti, da se naučijo, kako služiti skupnosti, kako sodelovati pri športu, kako osvojiti vodstvene izkušnje na odpravah, taborih, kako igrati klavir… Brez vsega tega naštetega dobijo le polovico izobrazbe.
Program sta zasnovala skupaj z izjemnim pedagogom Kurtom Huhnom in sprva sta ga namenila le fantom. Po enem letu so dekleta rekla, ne, ne, to je program za vse nas in preden se je zavedal, to ni bil le program za mlade v Veliki Britaniji, temveč tudi v vse več drugih državah.
Ali lahko temu rečemo neformalno izobraževanje?
Neformalno izobraževanje, na primer, je, ko padeš na šolskem igrišču in ugotoviš, da morda ne bi smel teči tako hitro. Mi nismo taki. Pa tudi ne sedimo v učilnici. Smo nekje vmes. Radi bi, da mladi ljudje dobijo določene spretnosti, naučimo jih sodelovanja, da bi lahko predstavili svoje ideje, da bi bili aktivni in navzoči pri odločanju. Mladim ljudem damo priložnost, da sami izberejo aktivnosti, ki se jim zavežejo in pri katerih vztrajajo.
Gre tudi za prenos določenih vrednot, kajne?
Vrednote, ki jih želimo, da bi mladi ljudje dobili, so različne in zelo odvisne od vsakega posebej. Poglejmo mojo izkušnjo. Tudi sam sem bil pred 30 leti v tem programu. Kar sem se naučil, je vztrajnost. Nikoli ne odnehaj! Imel sem precej dobro izobrazbo, bil sem kar pameten in izpiti zame niso bili pretežki. Naenkrat sem bil seznanjen s stvarmi, ki so predstavljale izziv. In seveda bi bilo lažje reči, odnehal bom, počel bom kaj drugega, ampak nisem. Obtičal sem pri tistem. Ideja, da ne odnehaš, ideja vzdržljivosti, to je zelo pomembna vrednota, ki jo mladi prenesejo v odraslost, saj v življenju odraslega ni vsaka stvar lahka.
Zanimivo pri tem programu je, da je bil zasnovan pred 60 leti, to je bil povsem drug čas, drug svet, kako opremiti mlade ljudi za življenje v današnjem globaliziranem svetu?
Ja, okvir programa je tako preprost, da se lahko prilagodi različnemu času in prostoru. Navzoči smo v več kot 140 državah. Program je sestavljen iz štirih obveznih področij: razvoj veščin, rekreativni šport, prostovoljno delo v skupnosti in pridobivanje vodstvenih izkušenj skozi odprave, in to je to. In če si mlada oseba, ki odrašča, ne vem, v severni Ugandi, si izbere neko aktivnost, ki je lahko zelo drugačna ali pa sploh ne od tiste, ki si jo zastavili nekdo v Pragi, Londonu ali tu v Sloveniji. Dokončanje programa mora mladostniku predstavljati izziv. Pomembno je, da gre za izbor mladega človeka, ne pa odraslega, da si mlada oseba zastavi cilj. V tem je ta program drugačen od drugih.
Če želite prisluhniti pogovoru v angleškem jeziku, lahko to storite s pomočjo klika na spodnji predvajalnik.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Sodobna tehnologija poleg vrste pozitivnih učinkov na področju zasebnosti delavcev prinaša mnogo vprašanj. Kot pravi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik na vsakem koraku za seboj puščamo elektronske drobtinice. To delodajalci s pridom izkoriščajo in tudi na ta način nadzorujejo delovni proces. Več Urška Valjavec.
V Sloveniji praznujemo stoletnico organizirane skrbi za slepe in slabovidne. Prvo ustanovo za slepe smo v Ljubljani dobili leta 1919. V njej so bile organizirane osnovna šola in delavnice za usposabljanje v pletarstvu in ščetarstvu. Josip Kobal, ki je bil takrat upravitelj Zavoda, je napisal prvi slovenski Abecednik v braillovi pisavi – Početnico. Zavod za slepo in slabovidno mladino Ljubljana, kot se je imenoval prej, zdaj Center Iris - Center za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne Ljubljana - izvaja prilagojene vzgojno izobraževalne programe za slepe in slabovidne od vrtca do srednje šole. Petra Medved je ob tej obletnici - danes zvečer bo v Slovenski filharmoniji slavnostna akademija s kulturnim programom - pred mikrofon povabila ravnateljico Centra Iris Katjušo Koprivnikar, ki je med drugim povedala, kakšen je strokovni razvoj na področju poučevanja slepih in slabovidnih pri nas. Foto: Arhiv Centra Iris.
Podatki Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si kažejo, da gre pri zlorabah otrok na spletu največkrat tudi na spletu za klasično nasilje: žaljenje, izsiljevanje in objavljanje neprimernih vsebin, a vedno več je tudi gradiva, ki prikazujejo spolne zlorabe otrok. Raziskave sicer kažejo, da je na svetu spolno zlorabljen vsak peti otrok.
Sončno in za ta čas zelo toplo vreme, ki nas je spremljalo v zadnjih dneh, se je poslovilo s prehodom izrazite hladne fronte. V povprečju se je marsikje ohladilo za več kot deset stopinj Celzija. Če smo se že poslovili od poletja, bomo še videli, je pa že znano, da je za nami eno najtoplejših poletij. Marko Korošec, ljubiteljski meteorolog poudarja, da je po podatkih ARSa za nami drugo najtoplejše poletje po letu 1961. V teh dneh se sicer nahaja na Ferskih otokih. Gre za skupino otokov v Severnem Atlantskem oceanu med Škotsko in Islandijo. Vreme je izredno spremenljivo in vremenska napoved po besedah Korošca nima večjega pomena. Z njim se je pogovarjal Marko Rozman.
Z revizijo je Računsko sodišče preverjalo, ali država zadovoljivo skrbi za tiste, ki zaradi starosti, duševne in telesne prizadetosti potrebujejo pomoč drugih. Kot navajajo v poročilu, vlada in ministrstvi za delo ter zdravje ne zagotavljajo enakovredne dostopnosti storitev vsem tistim, ki jih potrebujejo. Upokojenci si zelo težko plačujejo oskrbo v domu za starejše, kjer so dodatna težava nedorečeni kriteriji za sprejem in prostorska stiska. Več Jure Čepin.
To jesen mineva 100 let odkar je v Stuttgartu v Nemčiji odprla vrata prva waldorfska šola. Kot poudarjajo avtorji waldorfske pedagogike, se je ta pedagogika rodila iz želje po ustvarjanju boljšega sveta na pogorišču prve svetovne vojne. Danes na svetu deluje več kot 1000 teh šol na vseh celinah. Tudi v Sloveniji. Več v prispevku Nataše Lang.
Včasih se usoda z ljudmi poigra na načine, ki jih je težko razumeti. Včeraj popoldne se je čas v Sloveniji za trenutek ustavil – kot strela z jasnega je najprej po medijih, nato pa še po družbenih omrežjih zakrožila novica, da je za posledicami delovne nesreče v gozdu čisto blizu doma umrl vrhunski alpinist, turni smučar in gorski reševalec Davo Karničar. Turno smučanje z najbolj nemogočih strmin je tisto, zaradi česar se je Davo Karničar tako močno zapisal v kolektivno zavest Slovencev. Alpinist je postal leta 1980, leta 1989 je preplezal Nanga Parbat, 4 leta kasneje pa še K2. Leta 1995 je opravil alpinistični spust z Anapurne in leto kasneje še s Šiše Pangme. Leta 1996 je najprej odšel v izvidnico pod Mount Everest in dal vedeti, da bo poizkusil smučati tudi z njega. Ko je leta 2000 kot prvi tudi opravil še alpinistični smuk s strehe sveta, je s tem kot prvi zemljan zaključil tudi svoj opus smučanj z najvišjih vrhov vseh celin. Presmučal je celo vrsto alpinističnih smeri in celo Sinji slap nad Jezerskim, kar je že na skrajni meji verjetnega – gre namreč za slap, ki ga plezalci preplezajo s pomočjo opreme za ledno plezanje. Seveda je poznal tudi strah, a se ga je naučil sprejemati in obvladovati. Davo Karničar je bil tudi mož in oče, ki je za seboj pustil veliko praznino. To bodo močno občutili tudi prebivalci Jezerskega, saj je bil predan član lokalne skupnosti, gorski reševalec in organizator številnih dogodkov, seveda povezanih z gorami. Prepričan sem, da je z njimi hotel ostati prav do zadnjega, do včeraj, ko ga je kruta usoda po vseh nevarnostih, ki jih je srečno preživel, za vedno odpeljala iz njemu tako ljube domače vasi. A spomin nanj bo na Jezerskem ostal za zmeraj.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Po četrtkovem pogovoru s predsednikom vlade Marjanom Šarcem smo v Studiu ob 17-ih gostili predstavnike opozicije. Še pred Studiem ob 17-ih pa se je Aleš Kocjan pogovarjal z Luko Mescem, koordinatorjem Levice, vladne partnerice, ki sicer ne sodeluje v izvršilni veji oblasti, ima pa z vlado Marjana Šarca podpisan poseben sporazum o projektnem sodelovanju.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob koncu tedna na skrajnem severovzhodu Slovenije pri Tešanovcih poteka že 63. državno tekmovanje oračev Slovenije in 25. državno tekmovanje dijakov biotehniških šol v oranju. Včeraj so se pomerili v oranju strnišča (njiva, na kateri je bilo požeto žito), danes pa bodo orali ledino, torej neobdelano zemljo. Slovenski orači tudi na svetovnih tekmovanjih dosegajo dobre rezultate, predvsem v zadnjih letih se praviloma uvrščajo med najboljšo deseterico.
Avstrijska prestolnica Dunaj že deset let zaseda najvišje mesto na lestvici mest, kjer je najlepše živeti. To je tudi prvo evropsko mesto, ki se je nedavno zavihtelo na vrh lestvice organizacije Economist Intelligence Unit, katere kriteriji so politična in socialna stabilnost, stopnja kriminala, dostopnost zdravstvene oskrbe in izobraževanja. Dunaj je tudi mesto, kjer imajo že desetletje brezplačne otroške vrtce, vzorčni primer evropske prestolnice pa je tudi po tem, da se mestne oblasti in prebivalci aktivno posvečajo prilagoditvam na podnebne spremembe. Na 1. programu radiu Slovenija smo se skupaj z društvom prostoRož odpravili na Dunaj, kjer smo obiskali nekaj njihovih t.i. zelenih streh in spoznali zelene strategije njihovih mestnih oblasti.
Mesto Velenje, ki letos praznuje 60 let, v teh dneh gosti največji otroški festival pri nas. Pika Nogavička je za teden dni prevzela župansko lento in s tem tudi oblast v mestu. Ob 30. rojstnem dnevu Pikinega festivala so za častno pokroviteljico dogodka izbrali slovensko umetnico Jelko Reichman, ki je oblikovala tudi uradno podobno letošnjega festivala.
Vodstvo PGD Litija očita občini Litija, ki jo vodi župan Franci Rokavec, da kljub obljubam ni izpolnila svojih pogodbenih obveznosti do gasilskega društva v višini nekaj več kot 18.000 EUR, zaradi česar je, tako litijski gasilci, močno oteženo delovanje društva. Dodatno težavo po njihovem povzroča tudi neustreznost gasilskega doma, na katero opozarjajo že dlje časa. Opozorili so tudi na prepočasno reševanje vprašanja težav gasilcev zaradi izpada proizvodnje njihovih delodajalcev v primeru intervencij in nizke refundacije stroškov s strani občine njihovim delodajalcem. Župan Litije se je odzval in že naslednji dan je bil del neporavnanih dolgov plačan. Gasilci so prejeli 16.000 EUR, torej na njihovem računu trenutno manjka še dobrih 2.000 EUR. Več Jure Čokl.
V Berlinu pa poteka sejem bele tehnike in zabavne elektronike IFA 2019, na katerem se predstavlja preko 1800 razstavljavcev z vsega sveta, med njimi tudi slovenska podjetja: Skupina Hisense Gorenje s pametno kuhinjo, Bosch s svetovno novostjo – kuhinjskim aparatom izdelanim v podjetju BSH v Sloveniji, pa Chippolo, Status Metlika in Mmore Cases.
Besede turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki je pred dnevi Evropi zagrozil, da bo odprl meje za sirske begunce, če ne bo dobil dovolj mednarodne pomoči, je treba jemati resno, opozarjajo varnostni strokovnjaki. Pritisk turškega naroda, ki je vse manj naklonjen beguncem, na predsednika Erdogana namreč postaja vse večji. Če bi svoje napovedi uresničil, bi to skoraj zagotovo sprožilo nov migracijski val, ki bi pljusknil tudi v Slovenijo. Na našem notranjem ministrstvu zagotavljajo, da razmere na zunanji schengenski meji obvladujejo, Erdoganovih groženj pa ne komentirajo. Lucija Dimnik Rikić
V Barceloni danes poteka množični shod v spomin na 11. september 1714, ko je Barcelona v španski nasledstveni vojni padla pod četami španskega kralja Filipa Petega. Katalonci ta dan množično obeležujejo zadnja leta, odkar je špansko ustavno sodišče razveljavilo nekaj ključnih členov katalonskega statuta. To jesen v Kataloniji pričakujejo sodbe na procesih proti katalonskim političnim in civilnodružbenim voditeljem, obtoženim upora zaradi njihove vloge pri referendumu leta 2017. Špela Novak je v pričakovanju sodbe obtoženim katalonskim voditeljem pripravila pogovor s predstavnikom katalonske vlade za Jugovzhodno Evropo Erickom Hauckom.
Pred dvema letoma predstavljen pilotni program celostne rehabilitacije za bolnike s krvnim rakom Skupaj na poti do zdravja je pokazal prve rezultate. Ti so odlični. Statistično analizo programa je opravil Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Medicinske fakultete v Ljubljani, obdelali pa so podatke prvih 40 sodelujočih. V program se je do zdaj vključilo 100 bolnikov.
Skupina britanskih spitfirejev je 18. 9. 1944 napadla takratno ljubljansko letališče v Polju. Uničili so nekaj nemških letal, Nemci so z grajskega hriba zadeli dve britanski letali, eno je padlo na tla ob Ižanski cesti. Pilot se je rešil, zajeli so ga domobranci, ki so ga predali Nemcem. Dele letala so pulili iz tal že prej, v drugi polovici avgusta letos pa je steklo strokovno izkopavanje. Kot v pripsevku Tomaža Gerdena pojasnjuje vodja izkopavanja, arheolog dr. Andrej Gaspari, je motor letala supermarine spitfire, zaradi varnostnih razlogov ga bodo izvlekli pozneje, skoraj nepoškodovan.
Neveljaven email naslov