Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Program MEPI je eden od mednarodnih mladinskih programov, ki mlade poleg rednega dela v šoli vzpodbuja tudi k aktivnemu in ustvarjalnemu preživljanju njihovega prostega časa. Prav v Sloveniji namreč te dni poteka konferenca predstavnikov organizacij, ki ga izvajajo po vsem svetu. Gre za več kot 40 delegatov iz Evrope, Mediterana in arabskih držav. Barbara Drnovšek se je za naš program pogovarjala z generalnim sekretarjem mednarodnega programa vojvode Edinburškega Johnom Mayjem.
Program MEPI je eden od mednarodnih mladinskih programov, ki mlade poleg rednega dela v šoli vzpodbuja tudi k aktivnemu in ustvarjalnemu preživljanju njihovega prostega časa. Prav v Sloveniji namreč te dni poteka konferenca predstavnikov organizacij, ki ga izvajajo po vsem svetu. Gre za več kot 40 delegatov iz Evrope, Mediterana in arabskih držav. Barbara Belehar Drnovšek se je za naš program pogovarjala z generalnim sekretarjem mednarodnega programa vojvode Edinburškega Johnom Mayjem.
John May je učitelj, pripovedovalec zgodb, mladinski delavec, mestni kolesar, rekreativni tekač na dolge proge in občasen jedec čokoladnih tort. Mladim je posvetil svojo kariero. Sodeluje s predstavniki vlad, gospodarstva in civilne družbe ter se trudi za zboljšanje možnosti naslednjih generacij. Je iskriv promotor Mednarodnega programa vojvode Edinburškega:
Mednarodni program vojvode Edinburškega obstaja v več kot 140 državah po vsem svetu in v njem sodeluje več kot milijon mladih naenkrat. Želimo jih spodbujati, da si zastavijo cilj, ustvarijo svoj program, s katerim se naučijo spretnosti, obnašanj in odnosov, ki jih pripravijo na življenje.
Program vojvode Edinburškega je pred 60 leti zasnoval princ Filip, mož britanske kraljice Elizabete druge. Prišel je do spoznanja, da se vseh stvari ne da naučiti v učilnicah. Seveda mladi ljudje potrebujejo dobro akademsko izobrazbo, ampak če ne dobijo priložnosti, da se naučijo, kako služiti skupnosti, kako sodelovati pri športu, kako osvojiti vodstvene izkušnje na odpravah, taborih, kako igrati klavir… Brez vsega tega naštetega dobijo le polovico izobrazbe.
Program sta zasnovala skupaj z izjemnim pedagogom Kurtom Huhnom in sprva sta ga namenila le fantom. Po enem letu so dekleta rekla, ne, ne, to je program za vse nas in preden se je zavedal, to ni bil le program za mlade v Veliki Britaniji, temveč tudi v vse več drugih državah.
Ali lahko temu rečemo neformalno izobraževanje?
Neformalno izobraževanje, na primer, je, ko padeš na šolskem igrišču in ugotoviš, da morda ne bi smel teči tako hitro. Mi nismo taki. Pa tudi ne sedimo v učilnici. Smo nekje vmes. Radi bi, da mladi ljudje dobijo določene spretnosti, naučimo jih sodelovanja, da bi lahko predstavili svoje ideje, da bi bili aktivni in navzoči pri odločanju. Mladim ljudem damo priložnost, da sami izberejo aktivnosti, ki se jim zavežejo in pri katerih vztrajajo.
Gre tudi za prenos določenih vrednot, kajne?
Vrednote, ki jih želimo, da bi mladi ljudje dobili, so različne in zelo odvisne od vsakega posebej. Poglejmo mojo izkušnjo. Tudi sam sem bil pred 30 leti v tem programu. Kar sem se naučil, je vztrajnost. Nikoli ne odnehaj! Imel sem precej dobro izobrazbo, bil sem kar pameten in izpiti zame niso bili pretežki. Naenkrat sem bil seznanjen s stvarmi, ki so predstavljale izziv. In seveda bi bilo lažje reči, odnehal bom, počel bom kaj drugega, ampak nisem. Obtičal sem pri tistem. Ideja, da ne odnehaš, ideja vzdržljivosti, to je zelo pomembna vrednota, ki jo mladi prenesejo v odraslost, saj v življenju odraslega ni vsaka stvar lahka.
Zanimivo pri tem programu je, da je bil zasnovan pred 60 leti, to je bil povsem drug čas, drug svet, kako opremiti mlade ljudi za življenje v današnjem globaliziranem svetu?
Ja, okvir programa je tako preprost, da se lahko prilagodi različnemu času in prostoru. Navzoči smo v več kot 140 državah. Program je sestavljen iz štirih obveznih področij: razvoj veščin, rekreativni šport, prostovoljno delo v skupnosti in pridobivanje vodstvenih izkušenj skozi odprave, in to je to. In če si mlada oseba, ki odrašča, ne vem, v severni Ugandi, si izbere neko aktivnost, ki je lahko zelo drugačna ali pa sploh ne od tiste, ki si jo zastavili nekdo v Pragi, Londonu ali tu v Sloveniji. Dokončanje programa mora mladostniku predstavljati izziv. Pomembno je, da gre za izbor mladega človeka, ne pa odraslega, da si mlada oseba zastavi cilj. V tem je ta program drugačen od drugih.
Če želite prisluhniti pogovoru v angleškem jeziku, lahko to storite s pomočjo klika na spodnji predvajalnik.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Program MEPI je eden od mednarodnih mladinskih programov, ki mlade poleg rednega dela v šoli vzpodbuja tudi k aktivnemu in ustvarjalnemu preživljanju njihovega prostega časa. Prav v Sloveniji namreč te dni poteka konferenca predstavnikov organizacij, ki ga izvajajo po vsem svetu. Gre za več kot 40 delegatov iz Evrope, Mediterana in arabskih držav. Barbara Drnovšek se je za naš program pogovarjala z generalnim sekretarjem mednarodnega programa vojvode Edinburškega Johnom Mayjem.
Program MEPI je eden od mednarodnih mladinskih programov, ki mlade poleg rednega dela v šoli vzpodbuja tudi k aktivnemu in ustvarjalnemu preživljanju njihovega prostega časa. Prav v Sloveniji namreč te dni poteka konferenca predstavnikov organizacij, ki ga izvajajo po vsem svetu. Gre za več kot 40 delegatov iz Evrope, Mediterana in arabskih držav. Barbara Belehar Drnovšek se je za naš program pogovarjala z generalnim sekretarjem mednarodnega programa vojvode Edinburškega Johnom Mayjem.
John May je učitelj, pripovedovalec zgodb, mladinski delavec, mestni kolesar, rekreativni tekač na dolge proge in občasen jedec čokoladnih tort. Mladim je posvetil svojo kariero. Sodeluje s predstavniki vlad, gospodarstva in civilne družbe ter se trudi za zboljšanje možnosti naslednjih generacij. Je iskriv promotor Mednarodnega programa vojvode Edinburškega:
Mednarodni program vojvode Edinburškega obstaja v več kot 140 državah po vsem svetu in v njem sodeluje več kot milijon mladih naenkrat. Želimo jih spodbujati, da si zastavijo cilj, ustvarijo svoj program, s katerim se naučijo spretnosti, obnašanj in odnosov, ki jih pripravijo na življenje.
Program vojvode Edinburškega je pred 60 leti zasnoval princ Filip, mož britanske kraljice Elizabete druge. Prišel je do spoznanja, da se vseh stvari ne da naučiti v učilnicah. Seveda mladi ljudje potrebujejo dobro akademsko izobrazbo, ampak če ne dobijo priložnosti, da se naučijo, kako služiti skupnosti, kako sodelovati pri športu, kako osvojiti vodstvene izkušnje na odpravah, taborih, kako igrati klavir… Brez vsega tega naštetega dobijo le polovico izobrazbe.
Program sta zasnovala skupaj z izjemnim pedagogom Kurtom Huhnom in sprva sta ga namenila le fantom. Po enem letu so dekleta rekla, ne, ne, to je program za vse nas in preden se je zavedal, to ni bil le program za mlade v Veliki Britaniji, temveč tudi v vse več drugih državah.
Ali lahko temu rečemo neformalno izobraževanje?
Neformalno izobraževanje, na primer, je, ko padeš na šolskem igrišču in ugotoviš, da morda ne bi smel teči tako hitro. Mi nismo taki. Pa tudi ne sedimo v učilnici. Smo nekje vmes. Radi bi, da mladi ljudje dobijo določene spretnosti, naučimo jih sodelovanja, da bi lahko predstavili svoje ideje, da bi bili aktivni in navzoči pri odločanju. Mladim ljudem damo priložnost, da sami izberejo aktivnosti, ki se jim zavežejo in pri katerih vztrajajo.
Gre tudi za prenos določenih vrednot, kajne?
Vrednote, ki jih želimo, da bi mladi ljudje dobili, so različne in zelo odvisne od vsakega posebej. Poglejmo mojo izkušnjo. Tudi sam sem bil pred 30 leti v tem programu. Kar sem se naučil, je vztrajnost. Nikoli ne odnehaj! Imel sem precej dobro izobrazbo, bil sem kar pameten in izpiti zame niso bili pretežki. Naenkrat sem bil seznanjen s stvarmi, ki so predstavljale izziv. In seveda bi bilo lažje reči, odnehal bom, počel bom kaj drugega, ampak nisem. Obtičal sem pri tistem. Ideja, da ne odnehaš, ideja vzdržljivosti, to je zelo pomembna vrednota, ki jo mladi prenesejo v odraslost, saj v življenju odraslega ni vsaka stvar lahka.
Zanimivo pri tem programu je, da je bil zasnovan pred 60 leti, to je bil povsem drug čas, drug svet, kako opremiti mlade ljudi za življenje v današnjem globaliziranem svetu?
Ja, okvir programa je tako preprost, da se lahko prilagodi različnemu času in prostoru. Navzoči smo v več kot 140 državah. Program je sestavljen iz štirih obveznih področij: razvoj veščin, rekreativni šport, prostovoljno delo v skupnosti in pridobivanje vodstvenih izkušenj skozi odprave, in to je to. In če si mlada oseba, ki odrašča, ne vem, v severni Ugandi, si izbere neko aktivnost, ki je lahko zelo drugačna ali pa sploh ne od tiste, ki si jo zastavili nekdo v Pragi, Londonu ali tu v Sloveniji. Dokončanje programa mora mladostniku predstavljati izziv. Pomembno je, da gre za izbor mladega človeka, ne pa odraslega, da si mlada oseba zastavi cilj. V tem je ta program drugačen od drugih.
Če želite prisluhniti pogovoru v angleškem jeziku, lahko to storite s pomočjo klika na spodnji predvajalnik.
Slovenija se za zdaj ni odločila za izgon ruskih diplomatov. Kot je včeraj povedal zunanji minister Karl Erjavec, je treba najprej ugotoviti, kakšno je pravo ozadje zastrupitve agenta Skripala. Vlada naj bi o ukrepih razpravljala jutri, predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Jožef Horvat pa je napovedal, da bo za prihodnji teden na to temo sklical sejo odbora. Kot je pojasnil, namreč Slovenija ta čas nima vlade s polnimi pooblastili, po zakonu o zunanjih zadevah pa zunanjo politiko usmerja državni zbor. O tem, kaj pomeni izgon in ali bi se morala za ta korak odločiti tudi Slovenija, se je Špela Novak pogovarjala s politologom doktorjem Boštjanom Udovičem, obramboslovcem doktorjem Klemenom Grošljem in komentatorjem časnika Delo Janezom Markešem.
Neskončna gospodarska rast na planetu, ki ima omejeno količino surovin, ni mogoča. Vsaj ne v zdajšnjem ekonomsko gospodarskem modelu. Danes proizvedemo mnogo več odpadkov, kot izdelkov, in za to porabimo ogromno energije. Škodljive posledice so vidne vsepovsod. V zadnjih letih se kot alternativni model vse bolj izpostavlja krožno gospodarstvo. V idealni končni različici krožno gospodarstvo ne bi več potrebovalo primarnih surovin, niti ne bi več proizvajalo smeti. Vsi izdelki in njihovi sestavni deli bi bili namreč že zasnovani z mislijo na ponovno rabo in predelavo. Toda za uspeh krožnega gospodarstva so nujne tudi globoke spremembe tako v proizvodnih kot v potrošniških vzorcih. Tem izzivom se je posvetila konferenca z naslovom Trajnostno oblikovanje za prehod v krožno gospodarstvo, ki sta ga v okviru projekta Retrace pripravila vladna Služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in Center za kreativnost Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.
Na današnji mednarodni konferenci Voditelj prihodnosti, ustvarjalec zavzetih zaposlenih na Brdu pri Kranju, so govorili o tem, kako se bodo morali na spremembe na trgu dela pripraviti delodajalci. Kakšne vrednote torej mora imeti dober vodja prihodnosti? Če bodo podjetja želela ostati konkurenčna, bodo morala spremeniti način vodenja in razmišljanja.
Na Brdu pri Kranju je potekal 19. posvet delodajalcev v organizaciji Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije. Delodajalci malega gospodarstva razočarani nad vlado, ki odhaja. Izboljšala se je slika zaposlovanja mladih do 29 let, porazen pa je pogled na zaposlitve starejših.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Danes mineva natanko 15 let od referenduma, na katerem je so se volivci odločali o članstvu Slovenije v Evropski uniji in Severnoatlantskem zavezništvu. Pridružitev Uniji je dobila skoraj 90-odstotno podporo, nekaj več kot 66 odstotkov tistih, ki so se udeležili referenduma, se je izreklo za članstvo v Natu. Če si je Slovenija v tem času pridobila status neproblematične države, pa bo morala za tak ugled v Natovem okviru storiti več, zlasti ko gre za poviševanje obrambnega proračuna. Luka Robida se je o desetletju in pol Slovenije na evropski poti pogovarjal z nekdanjim ministrom za evropske zadeve in dvakratnim evropskim komisarjem doktorjem Janezom Potočnikom.
V tem tednu je na obisku v Sloveniji prof. dr. F. Duncan Haldane, Nobelov nagrajenec za fiziko leta 2016, ki ima po mamini strani slovenske korenine. Ljudmila Renko je bila doma v Borovljah na Koroškem, kjer je med drugo svetovno vojno spoznala vojaškega zdravnika iz Velike Britanije, s katerim se je nato preselila v London, kjer se je Prof. Haldane rodil leta 1951. Znanstveno-raziskovalna pot je izjemnega znanstvenika, teoretskega fizika, nato vodila v tujino, že vrsto let živi v Združenih državah Amerike, kjer je profesor na Univerzi Princeton. Med pestrim urnikom tokratnega obiska Slovenije si je vzel čas tudi za našo oddajo in spregovoril o svojih koreninah, spominih na otroštvo, odraščanju, mami, ki nikoli ni pozabila, od kod prihaja, in seveda o znanosti in znanstvenem raziskovanju. Pred radijski mikrofon ga je povabila Mojca Delač.
V Ljubljani poteka prva mednarodna konferenca, namenjena krepitvi sodelovanja Slovenije z državami Latinske Amerike in Karibov.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Dr. Gregor Petrič o aferi Cambridge Analytica in zlorabi osebnih podatkov za namene politične propagande.
Danes je tudi mednarodni dan gozdov. Letošnja tema je posvečena mestnim in primestnim gozdovom in nosi naslov Gozdovi za trajnostna mesta. Gozdovi v urbanih okoljih prinašajo številne pozitivne učinke. V Sloveniji osrednja prireditev ob dnevu gozdov poteka v Deželi kozolcev v Šentrupertu na Dolenjskem.
Gozdovi so pljuča našega planeta. Združeni narodi so 21. marec razglasili za mednarodni dan gozdov, da bi dvignili zavest o pomenu ohranjanja in skrbe rabe tega najpomembnejšega naravnega bogastva. Letošnja nosilna tema je Gozdovi za trajnostna mesta.
93 mladih je danes prejelo zlato priznanje mednarodnega programa Mepi. To je svetovno priznan mladinski program, ki mladim med 14. in 25. letom starosti omogoča, da odkrijejo, razvijejo in uresničijo svoje potenciale. Program je leta 1956 ustanovil vojvoda Edinburški, danes pa vključuje že več kot devet milijonov mladih iz 130 držav. K nam je prodrl leta 1997, danes pa se mu pridružuje že več kot 65 osnovnih in srednjih šol ter nevladnih organizacij.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z najboljšo uvrstitvijo Slovenije na zimskih paraolimpiskih igrah, Jernej Slivnik je v slalomu osvojil 12. mesto, se zaključuje paraolimpijsko dogajanje v Pjongčangu. Zaključna prireditev bo slavnostna, nato pa bodo Korejci porušili nekatere olimpijske objekte in območje znova pogozdili ter s tem poskušali zmanjšati narejene posege v naravo. Iz Južne Koreje se oglaša Marko Cirman.
Med projekti, ki v Mariboru že leta čakajo na uresničitev, je tudi zagotovitev primernih prostorov za povsem dotrajano osrednjo enoto Mariborske knjižnice na Rotovškem trgu. Ekipa zdajšnjega župana Andreja Fištravca išče rešitev že praktično cel mandat, a neuspešno. Kako resno je stanje, kako je velika dotrajanost prostorov, pa je zdaj vsem jasno, potem ko je nedavno v stranišču knjižnice s stropa odpadel omet. K sreči takrat tam ni bilo nikogar. Na mariborski občini zagotavljajo, da bodo za Rotovško knjižnico v kratkem predstavili rešitev. Podrobneje v prispevku Nataše Rižnar.
V starosti 76 let je danes ponoči na svojem domu v Cambridgeu umrl angleški fizik Stephen Hawking, verjetno najbolj slaven znanstvenik našega časa. Zaradi hude bolezni, t.i. bolezni gibalnih nevronov, je neprestano živel pod senco smrti, a je napovedi zdravnikov preživel za več kot pol stoletja. Podobno trdno voljo je pokazal tudi na svojem znanstvenem področju. Tako s svojimi znanstvenimi spoznanji kot s svojo karizmo je ogromno prispeval k razvoju kozmologije, poznavanja ustroja in usode vesolja. Prispevek Nine Slaček.
SAZOR GIZ, kolektivna organizacija za upravljanje avtorske pravice reproduciranja je danes predstavila rezultate osveščevalne kampanje Fotokopiramo, podpiramo krog znanja. Ta prinaša prva nadomestila za avtorje in založbe za fotokopiranje avtorskih del v osnovnih, srednjih šolah in vrtcih. Sporazum je podpisala velika večina šol, zato bodo lahko avtorji in založbe letos iz tega naslova prvič prejeli nadomestilo. Več Tadeja Bizilj.
Neveljaven email naslov