Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Turisti s seboj pogosto prinašamo tudi smeti. V Braziliji reciklirajo le od enega do treh odstotkov odpadkov. Zato imajo toliko pomembnejšo vlogo revni ljudje, ki med smetmi iščejo obnovljive materiale in jih potem prodajajo zasebnim podjetjem. S tem se preživlja približno 800.000 Brazilk in Brazilcev različnih starosti.
Za njihove pravice se bori Elisabeth Grimberg iz Sao Paula: “To koristno delo zahteva veliko moči in znanja, a ljudje na zbiralce odpadkov gledajo kot na marginalce in jih zelo diskriminirajo. Tako kot odpadke jih ljudje povezujejo z umazanijo in policija je pogosto nasilna do njih. Zavzela sem se za to, da bi njihovo delo prepoznali kot storitev in za njihovo povezovanje – ne v podjetja, ampak v zadruge, ki jim je mar in v katerih njihovo delo cenijo.”
Za olimpijskimi igrami bodo ostali tudi odpadki
Turisti s seboj prinašamo tudi smeti. V Braziliji reciklirajo le 1 do 3 odstotke odpadkov. Zato imajo toliko pomembnejšo vlogo revni ljudje, ki med smetmi iščejo obnovljive materiale in jih potem prodajajo zasebnim podjetjem. S tem se preživlja približno 800.000 Brazilk in Brazilcev različnih starosti.
Za njihove pravice se bori Elisabeth Grimberg iz Sao Paula: “To koristno delo zahteva veliko moči in znanja, a ljudje na zbiralce odpadkov gledajo kot na marginalce in jih diskriminirajo. Tako kot odpadke jih povezujejo z umazanijo in policija je pogosto nasilna do njih. Zavzela sem se za to, da bi njihovo delo prepoznali kot storitev in za njihovo povezovanje – ne v podjetja, ampak v zadruge, ki jim je mar in v katerih njihovo delo cenijo.”
Elisabeth Grimberg izhaja iz revne družine, ki se je borila za preživetje. Danes so razmere, v katerih živijo reveži v Braziliji, še veliko hujše od tistih, v katerih so živeli oni. Osebna zgodovina Elisabeth pa se je prepletla z zgodovino zbiralcev odpadkov in prispevala tudi k premikom.
“Ponosna sem, da nam je na tem področju uspelo spremeniti državno politiko! Dobili smo zakon, ki ureja delovanje zbiralcev odpadkov in njihovih združenj ter spodbuja industrijo in mesta, da jih vključijo v mrežo javnih storitev.”
“Številni zbiralci se že združujejo in sposobni so vplivati na podjetja, da naredijo to, kar morajo. Vendar pa jih večina še zmeraj ni povezana in trpijo. Za zdaj je organiziranih le 40.000 od 800.000 zbiralcev, kolikor jih je v Braziliji. Toda tudi tisti, ki so organizirani, imajo veliko težav z ohranjanjem zadrug,” še dodaja.
Trenutno podjetja odpadke raje kar sežigajo ali pa jih odvržejo na enega od več kot 3000 nezakonitih odlagališč.
Ažurnih podatkov ni, toda odpadke zbirajo tudi številni otroci: “V začetku tisočletja je po podatkih Unicefa to počelo 50.000 otrok. Na smetišču ne bi smelo biti nobenega otroka, to ni pravično, to ni dostojno. Začeli smo močno kampanjo ozaveščanja. To so majhni, štiri, pet let stari otroci, ki si želijo postati zdravniki, učitelji, odvetniki.”
“Ti otroci so ostali brez prihodnosti. Pritisnili smo na oblasti, da so tem programom začele dajati prednost.”
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Turisti s seboj pogosto prinašamo tudi smeti. V Braziliji reciklirajo le od enega do treh odstotkov odpadkov. Zato imajo toliko pomembnejšo vlogo revni ljudje, ki med smetmi iščejo obnovljive materiale in jih potem prodajajo zasebnim podjetjem. S tem se preživlja približno 800.000 Brazilk in Brazilcev različnih starosti.
Za njihove pravice se bori Elisabeth Grimberg iz Sao Paula: “To koristno delo zahteva veliko moči in znanja, a ljudje na zbiralce odpadkov gledajo kot na marginalce in jih zelo diskriminirajo. Tako kot odpadke jih ljudje povezujejo z umazanijo in policija je pogosto nasilna do njih. Zavzela sem se za to, da bi njihovo delo prepoznali kot storitev in za njihovo povezovanje – ne v podjetja, ampak v zadruge, ki jim je mar in v katerih njihovo delo cenijo.”
Za olimpijskimi igrami bodo ostali tudi odpadki
Turisti s seboj prinašamo tudi smeti. V Braziliji reciklirajo le 1 do 3 odstotke odpadkov. Zato imajo toliko pomembnejšo vlogo revni ljudje, ki med smetmi iščejo obnovljive materiale in jih potem prodajajo zasebnim podjetjem. S tem se preživlja približno 800.000 Brazilk in Brazilcev različnih starosti.
Za njihove pravice se bori Elisabeth Grimberg iz Sao Paula: “To koristno delo zahteva veliko moči in znanja, a ljudje na zbiralce odpadkov gledajo kot na marginalce in jih diskriminirajo. Tako kot odpadke jih povezujejo z umazanijo in policija je pogosto nasilna do njih. Zavzela sem se za to, da bi njihovo delo prepoznali kot storitev in za njihovo povezovanje – ne v podjetja, ampak v zadruge, ki jim je mar in v katerih njihovo delo cenijo.”
Elisabeth Grimberg izhaja iz revne družine, ki se je borila za preživetje. Danes so razmere, v katerih živijo reveži v Braziliji, še veliko hujše od tistih, v katerih so živeli oni. Osebna zgodovina Elisabeth pa se je prepletla z zgodovino zbiralcev odpadkov in prispevala tudi k premikom.
“Ponosna sem, da nam je na tem področju uspelo spremeniti državno politiko! Dobili smo zakon, ki ureja delovanje zbiralcev odpadkov in njihovih združenj ter spodbuja industrijo in mesta, da jih vključijo v mrežo javnih storitev.”
“Številni zbiralci se že združujejo in sposobni so vplivati na podjetja, da naredijo to, kar morajo. Vendar pa jih večina še zmeraj ni povezana in trpijo. Za zdaj je organiziranih le 40.000 od 800.000 zbiralcev, kolikor jih je v Braziliji. Toda tudi tisti, ki so organizirani, imajo veliko težav z ohranjanjem zadrug,” še dodaja.
Trenutno podjetja odpadke raje kar sežigajo ali pa jih odvržejo na enega od več kot 3000 nezakonitih odlagališč.
Ažurnih podatkov ni, toda odpadke zbirajo tudi številni otroci: “V začetku tisočletja je po podatkih Unicefa to počelo 50.000 otrok. Na smetišču ne bi smelo biti nobenega otroka, to ni pravično, to ni dostojno. Začeli smo močno kampanjo ozaveščanja. To so majhni, štiri, pet let stari otroci, ki si želijo postati zdravniki, učitelji, odvetniki.”
“Ti otroci so ostali brez prihodnosti. Pritisnili smo na oblasti, da so tem programom začele dajati prednost.”
V morju pri Vrsarju se je zgodila nesreča, v kateri je slovenski državljan padel z vodnega skuterja. O varni plovbi s skuterji smo se pogovarjali z Robertom Škrokovom, koordinatorjem iskanja in reševanja na morju pri Upravi RS za pomorstvo.
Slovenski kandidat za evropskega komisarja Janez Lenarčič je premagal vse domače ovire, pred njim je zdaj zahtevnejša evropska pot. Najprej mora prepričati svojo prihodnjo šefinjo, predsednico Evropske komisije, potem se mora dobro odrezati na zaslišanju, oktobra pa ga čaka še glasovanje v Evropskem parlamentu. Domači del poti je bil sicer precej krajši, trajal je le dober teden, a dinamika tega dela je znova razkrila majhnost slovenske politike.
Do Kopra danes kolesari rekreativna skupina 45-ih kolesarjev, ki je včeraj svojo že tradicionalno etapo začela v Ožbaltu ob Dravi, se zvečer ustavila in prenočila v Ljubljani, danes pa že okoli 6-ih nadaljevala pot proti Obali. Boštjan Golob, eden izmed začetnikov zdaj že 15. etape se je v eter oglasil že pred startom.
Predlog nove uredbe prinaša obveznost ravnanja z odpadno embalažo po novem tudi za vseh 100.000 obrtnikov in podjetnikov, ki dajejo embalažo prvič na trg. Ti odločno nasprotujejo novim administrativnim ukrepom okoljskega ministrstva, ki posledično prinašajo obveznost poročanja o embalaži kar štirikrat na leto. O embalaži bodo morala poročati vsa podjetja, prav tako mali obrtniki in podjetniki. Pripravili: Erna Strniša in Simeona Rogelj.
Skupina Telekom bo na skupščini, sklicani za konec avgusta, razdelila občutno nižje dividende kot lani. Če so delničarji še lani na račune prejeli kar 14 evrov bruto za delnico, bodo letos zgolj 4 evre in pol. Naša največja telekomunikacijska družba pa se ne sooča zgolj z upadom tržne kapitalizacije, ampak tudi z vse večjo konkurenco v panogi ter kritikami na račun domnevnega pranja denarja in suma davčnih utaj v hčerinskih podjetjih na Balkanu. Urška Jereb.
Vedno več odraslih, ki so bili v otroštvu žrtve spolne zlorabe, išče pomoč, ker želijo prepoznati vzroke za težave v svojem življenju in jih tudi razrešiti. Posledice spolne zlorabe se kažejo v različnih oblikah, kot so na primer težave v partnerskem odnosu, poškodbeno vedenje, zloraba alkohola in drog. Žrtvam pomagajo združenja in civilne iniciative, na katere se lahko obrnejo. Te pa opažajo, da je zastaranje pomanjkljivost pri pregonu storilcev spolnih zlorab. Stranka Nova Slovenija je nedavno vložila predlog sprememb kazenskega zakonika.
Zakon o osnovni šoli določa, da morajo starši vpisati otroka v osnovno šolo v šolskem okolišu, v katerem otrok stalno oziroma začasno prebiva. Razlogi za prepise otrok v določen okoliš so različni – nekateri so logistični, drugi se navezujejo na vsebino obšolskih dejavnosti. Na MOL opažajo, da v Ljubljani narašča število začasnih prijav prebivališča otrok v okolišu v katerem stoji neka točno določena osnovna šola. Nekateri starši prepišejo otroka zaradi dejanskih začasnih prebivališč, nekateri se preselijo iz tujine ali drugih občin.
Komentar Mateja Šurca ob izvolitvi Borisa Johnsona za premiera Združenega kraljestva
Čeprav pogosto pravimo, da smo zasvojeni z nečim, moramo biti pri uporabi te besede previdni. Terapevt in vodja ambulante za zdravljenje nekemične zasvojenosti v zdravstvenem domu v Novi Gorici Miha Kramli pojasni razliko: »Od tehnologije bomo vse bolj odvisni – ta nam na primer omogoča plačevanje položnic prek telefona, kadar pa človek začne opuščati stvari, ki jih je prej rad počel, zato da več časa preživi na, recimo, družabnih omrežjih, takrat je čas za alarm.«
Za vsako stopinjo nad 27 °C se produktivnost zmanjša do 9% in pomeni manjšo dodano vrednost, kljub temu si težko predstavljamo, da bi se držali strogih pravil poslovnega oblačenja.
Ivan Kompan, nekoč finomehanik, danes pa upokojenec ter strasten zbiratelj pisalnih strojev in register blagajn, ima v svoji bogati zbirki okoli 180 strojev. Gre za stroje, ki so jih uporabljali v bankah, pisarnah, trgovinah pa tudi v salonih na Divjem Zahodu! Najstarejša register blagajna, ki jo ima, je stara kar 134 let. Z njim se je pogovarjala Darja Pograjc.
Ivan Kompan, nekoč finomehanik, danes pa upokojenec ter strasten zbiratelj pisalnih strojev in register blagajn, ima v svoji bogati zbirki okoli 180 strojev. Gre za stroje, ki so jih uporabljali v bankah, pisarnah, trgovinah pa tudi v salonih na Divjem Zahodu! Najstarejša register blagajna, ki jo ima, je stara kar 134 let. Z njim se je pogovarjala Darja Pograjc.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Delavci v turizmu in gostinstvu so za Prvi spregovorili o razmerah v tej panogi.
Na predčasnih parlamentarnih volitvah v Ukrajini v nedeljo je glede na skoraj tretjino preštetih glasov slavila stranka Služabnik naroda predsednika države Volodimirja Zelenskega, ki je prejela skoraj 42 odstotkov glasov. Vstop v parlament je uspel še štirim drugim strankam, med njimi novinki Glas.
Na predčasnih parlamentarnih volitvah v Ukrajini v nedeljo je glede na skoraj tretjino preštetih glasov slavila stranka Služabnik naroda predsednika države Volodimirja Zelenskega, ki je prejela skoraj 42 odstotkov glasov. Vstop v parlament je uspel še štirim drugim strankam, med njimi novinki Glas.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Dva dni potem, ko ga je predsednik vlade predstavil kot kandidata za evropskega komisarja, je Janez Lenarčič stopil pred novinarje v Bruslju. Kot za Slovenijo izjemno zanimive je med drugim izpostavil okolje in raziskave in regionalno politiko. Izrazil je upanje, da ga bo predsednica komisije presojala po strokovnosti in sposobnosti, čeprav išče ženske. Ne glede na domače očitke, med drugim o nepolitičnosti, pa v evropskem parlamentu upa na podporo vseh poslancev iz Slovenije.
Vodstvo Vzajemne zdravstvene zavarovalnice je danes sporočilo, da bodo s 1. septembrom zvišali premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja iz sedanjih 31,97 evra na 35,67 evra, kar je za skoraj 4 evre višja premija. Dvig premij je pričakovati tudi v zavarovalnicah Triglav in Adriatic, čeprav ta hip pravijo, da le pozorno spremljajo rezultate. Če bo zavod za zdravstveno zavarovanje še naprej dražil storitve, bodo višje cene premij, najverjetneje potrebne, še dodajajo. Ob tem sicer ne gre spregledati, da je letni dobiček zavarovalnic iz zdravstvenega zavarovanja najmanj 50 milijonov evrov. Prav na dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju oziroma njegovi ukinitvi si politika sicer že nekaj časa nabira politične točke. Zato smo pogledali tudi v koalicijski sporazum in preverili, kaj tam piše glede dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Neveljaven email naslov