Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Za olimpijskimi igrami bodo ostali tudi odpadki

15.08.2016

Turisti s seboj pogosto prinašamo tudi smeti. V Braziliji reciklirajo le od enega do treh odstotkov odpadkov. Zato imajo toliko pomembnejšo vlogo revni ljudje, ki med smetmi iščejo obnovljive materiale in jih potem prodajajo zasebnim podjetjem. S tem se preživlja približno 800.000 Brazilk in Brazilcev različnih starosti. Za njihove pravice se bori Elisabeth Grimberg iz Sao Paula: “To koristno delo zahteva veliko moči in znanja, a ljudje na zbiralce odpadkov gledajo kot na marginalce in jih zelo diskriminirajo. Tako kot odpadke jih ljudje povezujejo z umazanijo in policija je pogosto nasilna do njih. Zavzela sem se za to, da bi njihovo delo prepoznali kot storitev in za njihovo povezovanje – ne v podjetja, ampak v zadruge, ki jim je mar in v katerih njihovo delo cenijo.”

Za olimpijskimi igrami bodo ostali tudi odpadki

Turisti s seboj  prinašamo tudi smeti. V Braziliji reciklirajo le 1 do 3 odstotke odpadkov. Zato imajo toliko pomembnejšo vlogo revni ljudje, ki med smetmi iščejo obnovljive materiale in jih potem prodajajo zasebnim podjetjem. S tem se preživlja približno 800.000 Brazilk in Brazilcev različnih starosti.

Za njihove pravice se bori Elisabeth Grimberg iz Sao Paula: “To koristno delo zahteva veliko moči in znanja, a ljudje na zbiralce odpadkov gledajo kot na marginalce in jih diskriminirajo. Tako kot odpadke jih povezujejo z umazanijo in policija je pogosto nasilna do njih. Zavzela sem se za to, da bi njihovo delo prepoznali kot storitev in za njihovo povezovanje – ne v podjetja, ampak v zadruge, ki jim je mar in v katerih njihovo delo cenijo.

Elisabeth Grimberg izhaja iz revne družine, ki se je borila za preživetje. Danes so razmere, v katerih živijo reveži v Braziliji, še veliko hujše od tistih, v katerih so živeli oni. Osebna zgodovina Elisabeth pa se je prepletla z zgodovino zbiralcev odpadkov in prispevala tudi k  premikom.

“Ponosna sem, da nam je na tem področju uspelo spremeniti državno politiko! Dobili smo zakon, ki ureja delovanje zbiralcev odpadkov in njihovih združenj ter spodbuja industrijo in mesta, da jih vključijo v mrežo javnih storitev.”

“Številni zbiralci se že združujejo in sposobni so vplivati na podjetja, da naredijo to, kar morajo. Vendar pa jih večina še zmeraj ni povezana in trpijo. Za zdaj je organiziranih le 40.000 od  800.000 zbiralcev, kolikor jih je v Braziliji. Toda tudi tisti, ki so organizirani, imajo veliko težav z ohranjanjem zadrug,” še dodaja.

Trenutno podjetja odpadke raje kar sežigajo ali pa jih odvržejo na enega od več kot 3000 nezakonitih odlagališč.

Ažurnih podatkov ni, toda odpadke zbirajo tudi številni otroci: “V začetku tisočletja je po podatkih Unicefa to počelo 50.000 otrok. Na smetišču ne bi smelo biti nobenega otroka, to ni pravično, to ni dostojno. Začeli smo močno kampanjo ozaveščanja. To so majhni, štiri, pet let stari otroci, ki si želijo postati zdravniki, učitelji, odvetniki.

“Ti otroci so ostali brez prihodnosti. Pritisnili smo na oblasti, da so tem programom začele dajati prednost.”


Aktualna tema

4546 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Za olimpijskimi igrami bodo ostali tudi odpadki

15.08.2016

Turisti s seboj pogosto prinašamo tudi smeti. V Braziliji reciklirajo le od enega do treh odstotkov odpadkov. Zato imajo toliko pomembnejšo vlogo revni ljudje, ki med smetmi iščejo obnovljive materiale in jih potem prodajajo zasebnim podjetjem. S tem se preživlja približno 800.000 Brazilk in Brazilcev različnih starosti. Za njihove pravice se bori Elisabeth Grimberg iz Sao Paula: “To koristno delo zahteva veliko moči in znanja, a ljudje na zbiralce odpadkov gledajo kot na marginalce in jih zelo diskriminirajo. Tako kot odpadke jih ljudje povezujejo z umazanijo in policija je pogosto nasilna do njih. Zavzela sem se za to, da bi njihovo delo prepoznali kot storitev in za njihovo povezovanje – ne v podjetja, ampak v zadruge, ki jim je mar in v katerih njihovo delo cenijo.”

Za olimpijskimi igrami bodo ostali tudi odpadki

Turisti s seboj  prinašamo tudi smeti. V Braziliji reciklirajo le 1 do 3 odstotke odpadkov. Zato imajo toliko pomembnejšo vlogo revni ljudje, ki med smetmi iščejo obnovljive materiale in jih potem prodajajo zasebnim podjetjem. S tem se preživlja približno 800.000 Brazilk in Brazilcev različnih starosti.

Za njihove pravice se bori Elisabeth Grimberg iz Sao Paula: “To koristno delo zahteva veliko moči in znanja, a ljudje na zbiralce odpadkov gledajo kot na marginalce in jih diskriminirajo. Tako kot odpadke jih povezujejo z umazanijo in policija je pogosto nasilna do njih. Zavzela sem se za to, da bi njihovo delo prepoznali kot storitev in za njihovo povezovanje – ne v podjetja, ampak v zadruge, ki jim je mar in v katerih njihovo delo cenijo.

Elisabeth Grimberg izhaja iz revne družine, ki se je borila za preživetje. Danes so razmere, v katerih živijo reveži v Braziliji, še veliko hujše od tistih, v katerih so živeli oni. Osebna zgodovina Elisabeth pa se je prepletla z zgodovino zbiralcev odpadkov in prispevala tudi k  premikom.

“Ponosna sem, da nam je na tem področju uspelo spremeniti državno politiko! Dobili smo zakon, ki ureja delovanje zbiralcev odpadkov in njihovih združenj ter spodbuja industrijo in mesta, da jih vključijo v mrežo javnih storitev.”

“Številni zbiralci se že združujejo in sposobni so vplivati na podjetja, da naredijo to, kar morajo. Vendar pa jih večina še zmeraj ni povezana in trpijo. Za zdaj je organiziranih le 40.000 od  800.000 zbiralcev, kolikor jih je v Braziliji. Toda tudi tisti, ki so organizirani, imajo veliko težav z ohranjanjem zadrug,” še dodaja.

Trenutno podjetja odpadke raje kar sežigajo ali pa jih odvržejo na enega od več kot 3000 nezakonitih odlagališč.

Ažurnih podatkov ni, toda odpadke zbirajo tudi številni otroci: “V začetku tisočletja je po podatkih Unicefa to počelo 50.000 otrok. Na smetišču ne bi smelo biti nobenega otroka, to ni pravično, to ni dostojno. Začeli smo močno kampanjo ozaveščanja. To so majhni, štiri, pet let stari otroci, ki si želijo postati zdravniki, učitelji, odvetniki.

“Ti otroci so ostali brez prihodnosti. Pritisnili smo na oblasti, da so tem programom začele dajati prednost.”


29.11.2015

Potresi na Japonskem

Igor Leiler je Slovenec, ki na Japonskem živi že 37 let. Kako je doživel zadnja dva velika potresa, ga je vprašala Darja Pograjc.


29.11.2015

Anketa: spomini na potrese

Poslušalci Prvega programa Radia Slovenija o svojih izkušnjah glede potresov.


29.11.2015

Seizmologinja

Seizmologinja na Uradu za seizmologijo in geologijo (ARSO) Tamara Jesenko o tem, da Slovence na mesec strese več kot 100 potresov.


27.11.2015

E-uprava: mnenja uporabnikov

Od ponedeljka je uporabnikom na voljo prenovljeni državni portal e-uprava. Glede na prejšnjo različico prinaša precej novosti in izboljšav. V prvih dveh dneh se je registriralo 1000 uporabnikov.


26.11.2015

E-uprava: primerjava z evropskimi praksami

Prenovljeno slovensko e-upravo s pomočjo sogovornikov umeščamo v evropski prostor.


25.11.2015

Pogovor s poznavalcem Bližnjega vzhoda Zlatkom Dizdarevićem

Zlatko Dizdarević se že 35 let ukvarja z razmerami na Bližnjem vzhodu. Bil je dopisnik iz Sirije in Jordanije, pozneje pa tudi bosanski veleposlanik iz držav na tem območju. Z njim smo se pogovarjali o sirski krizi, komentiral je sestrelitev ruskega letala in spregovoril tudi o vzrokih za sirsko krizo.


25.11.2015

Slovenija ne ve, kaj bi s svojimi znanstveniki

Od začetka gospodarske krize so se sredstva, ki jih Slovenija namenja za raziskave in razvoj skrčila za več kot tretjino. Kljub vsem lepim besedam, da bomo svojo prihodnost gradili na znanju in na dodani vrednosti, je dejanska praksa povsem nasprotna. Iz leta v leto smo, v nasprotju z večino držav, ki so v kriznih časih spodbujale prav raziskave in razvoj, znanstvenikom in raziskovalcem le vse bolj zategovali pas. Toda hudo pomanjkanje finančnih sredstev sploh ni edina težava, ki pesti raziskovalni sektor. Da v Sloveniji za znanost nima prave prihodnosti so številni znastveniki in raziskovalci potrdili na sinočnji javni tribuni z naslovom Brezprihodnosti.si, ki je potekala v Artiju Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.


25.11.2015

E-uprava: predlogi uporabnikov

Uporabniki ponujajo predloge za še boljši in prijaznejši državni portal e-uprava.


24.11.2015

E-uprava: novosti in izboljšave portala

Od ponedeljka je uporabnikom na voljo prenovljeni državni portal e-uprava. V primerjavi s prejšnjo različico prinaša precej novosti in izboljšav.


23.11.2015

E-uprava: prof. dr. Mirko Vintar

Danes je začel delovati prenovljeni državi portal e-uprava. Zato začenjamo serijo krajših oddaj, v katerih bomo do sobote predstavili novosti in delili izkušnje uporabnikov s prenovljeno e-upravo. Kako je prenova uspela, bo ocenjevala naša petčlanska porota uporabnikov. Uvodoma pa v pogovoru Mirkom Vintarjem ugotavljamo, na kakšni razvojni stopnji je slovenska e-uprava.


22.11.2015

Medijsko ogledalo

Prispevek o Medijskem ogledalu na medijskem festivalu Naprej/Forward 2015. Pripravila Darja Pograjc.


23.11.2015

Firas Fayyad

Sirski novinar Firas Fayyad je bil prvič aretiran, ker je pozival ljudi, naj postanejo »državljanski novinarji«. Drugič je bil aretiran na letališču, ker je snemal film o Bašarju Al Asadu. Fayyadovo do oblasti kritično delo ga je privedlo do tega, da so mu nekega dne na glavo poveznili vrečo in ga odpeljali v podzemni pripor, kjer so ga več mesecev pretepali in zasliševali. Spor z oblastjo ga je prisilil k begu iz domovine, ki jo je zapustil peš. Zakaj Firas ne verjame v poročanje v številkah, naj gre za begunsko krizo ali diktatorske režime? Zakaj nastajajo razlike v poročanju o terorističnih pobojih v Parizu in terorističnih napadih v Bejrutu? Na ta in mnoga druga vprašanja Darje Pograjc je sirski novinar odgovarjal v intervjuju.


20.11.2015

Pogovor z ministrico za zdravje o aktualnih zadevah

Z ministrico za zdravje smo se pogovarjali o aktualnih temah; zakaj je Baričič padel, so ga pokopale njegove izjave ali pa politična kuhinja? Do poletja obljublja skrajšanje čakalnih dob vsaj na tiste najbolj boleče, kot so na primer operacija kolena. Kako rešiti trenutno hudo krizo, ki jo ima Mariborski UKC zaradi pomanjkanja anesteziologov – če ne drugače tudi z uvozom tujih zdravnikov in sposojanjem anesteziologov iz drugih bolnišnic. Med drugim pa tudi o tem, kako daleč je s pripravo zdravstvene reforme. Z ministrico Milojko Kolar se je pogovarjala Helena Lovinčič.


20.11.2015

Odprava Kishtwar 2015

‘Mednarodna alpinistična odprava Kishtwar 2015, ki so jo sestavljali Slovenca Urban Novak in Marko Prezelj (oba AO PD Kamnik), Američan Hayden Kennedy in Francoz Manu Pellissier, je oktobra kot prva uspela preplezati zahtevno vzhodno steno Cerro Kishtwarja (6173 m), markantnega vrha v indijskem Kašmirju, ki je zaradi svoje podobnosti dobil ime po bolj znanem Cerro Torreju v Patagoniji. Tehnično izjemno zahteven vzpon, ki so ga ocenili z ED+, kar je povišana najvišja stopnja francoske šeststopenjske lestvice, je nov vrhunski alpinistični dosežek v Himalaji.‘, je zapisano v poročilu o odpravi Kishtwar 2015 v poročilu Planinske zveze Slovenije. Slovenski alpinisti so znova dokazali, da jim v svetovnem merilu le redko kdo lahko konkurira. Urban Novak in Marko Prezelj bosta nekaj minut po 12. uri gosta v studiu Prvega – Informativnega programa, kjer bosta predstavila svoj zadnji dosežek, ki bo brez dvoma znova močan adut na izboru za prestižne Zlate cepine. Z gostoma se bo v studiu pogovarjal Jure K. Čokl


18.11.2015

Lahko noč, otroci: 7 pravljic Primoža Suhodolčana

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


17.11.2015

Pariz na spletnih družabnih omrežjih

Družabna omrežja na svetovnem spletu so v petek zvečer preplavila sporočila o teroristični napadih v Parizu. Zelo hitro po tragičnih dogodkih so ljudje z vsega sveta začeli izražati sožalja in solidarnost s Francozi. Francoska zastava je obarvala pročelja stavb, fotografije so se množično delile po družabnih omrežjih, ljudje so si jo prilepili na profilne slike. O dogajanju na družabnih omrežjih se je Urška Henigman na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani pogovarjala s komunikologoma doktorjem Jernejem Amonom Prodnikom in doktorjem Ilijo Tomaničem Trivundžo.


14.11.2015

Dr. Branko Lobnikar: Cilj je sejati strah

Teroristični dogodki tovrstnih razsežnosti so povzročeni z namenom. Kaj želi Evropski Uniji sporočiti Islamska država, v pogovoru s Tanjo Starič razmišlja profesor s fakultete za varnostne vede dr. Branko Lobnikar.


14.11.2015

Edvard Žitnik o odzivih ZDA

Ameriški predsednik Barack Obama se je že ponoči po našem času odzval na dogodke v Parizu in povedal, da napadi pomenijo napada na vrednoste civiliziranega sveta. Nekaj ur kasneje tudi v Združenih državah Amerike zaskrbljeno spremljajo dogajanje na Stari celini. Kakšni so odzivi ameriške javnosti in administracije, Tomaž Gerden sprašuje dopisnika Edvarda Žitnika.


14.11.2015

Dr. Iztok Prezelj o nacionalni varnosti

Po prvem šoku se države v Evropski uniji sprašujejo, kaj teroristični napadi pomenijo za varnost celine in posameznih držav. Tanja Starič se je pogovarjala s strokovnjakom za nacionalno varnost doktorjem Iztokom Prezljem.


14.11.2015

Predsednik države Borut Pahor o tragediji v Parizu

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


Stran 219 od 228
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov