Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nekaj več kot 10 % Slovencev in Slovenk mora za dostop do zdrave pitne vode v svojem gospodinjstvu poskrbeti samih. S kakšnimi težavami se soočajo in kako zdrava je voda, ki jo pijejo, je preverila Andreja Gradišar.
7 tisoč ljudi nima vode v svojih domovih
Po podatkih Ministrstva za okolje se z vodo iz javnih vodovodov v Sloveniji oskrbuje nekaj manj kot 89 % prebivalcev. Na prvi pogled je število ljudi, ki morajo sami poskrbeti za dostop do pitne vode majhen – a ko odstotke pretvorimo, to nanese okoli 200 tisoč Slovenk in Slovencev. Prebivalcev Slovenije, ki v svojem domu sploh nimajo dostopa do vode je 7 tisoč. Pitno vodo lahko po zakonu zagotavlja le oblast, v Sloveniji je to v pristojnosti občin. Kje morajo zagotoviti javni vodovod, določa Uredba o oskrbi s pitno vodo, ki navaja območja, kjer živi 50 ali več prebivalcev s stalnim prebivališčem ter je hkrati gostota poseljenosti večja od 5 prebivalcev na hektar. Pitno vodo pa morajo zagotavljati tudi na drugih območjih, razen če imajo ljudje, ki živijo tam, lastno oskrbo.
Podatki iz letnega poročila o kakovosti pitne vode v letu 2015 kažejo, da je oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda največja v Primorski statistični regiji, kjer je 100 %, najmanjša v Zasavski, kjer je 71 %. Ministrstvo za okolje je izračunalo, da stane gradnja kilometra vodovodnega omrežja od 100 do 400 tisoč evrov. Kot razlaga vodja oddelka za prostor, okolje in gospodarske javne službe na občini Hrastnik Tomaž Sihur, lahko zaradi pomanjkanja denarja lokalne oblasti vodovodni sistem večinoma dograjujejo le z evropskimi sredstvi.
Prebivalci, ki nimajo dostopa do javnega vodovodnega omrežja, morajo vodovod za oskrbo svojih gospodinjstev seveda zgraditi na lastne stroške. Prijava domačega vodnjaka ali vrtine je obvezna od leta 2004. Za izdajo vodnega dovoljenja lastniki plačajo nekaj manj kot 23 € upravne takse, vsako leto pa morajo glede na količino porabljene vode plačati še vodno povračilo. Če tega ne storijo, jim grozi plačilo globe.
Pravilnik o pitni vodi določa, da je potrebno letni monitoring kakovosti pitne vode izvajati na vodovodih, iz katerih dnevno povprečno priteče vsaj 10 m3 pitne vode, in na tistih, iz katerih se oskrbuje več kot 50 oseb ali pa so namenjeni javnim objektom, objektom za proizvodnjo in promet živil ter objektom za pakiranje pitne vode. Kot razlaga dr. Nataša Sovič iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, kjer opravljajo letni monitoring, se nepravilnosti večkrat pojavljajo pri vodovodih, iz katerih se napaja manj oseb.
Irena Veninšek-Perpar, dr. med. z Nacionalnega inštituta za javno zdravje se s temi ugotovitvami strinja in našteva zdravstvena tveganja, ki so jim izpostavljeni ljudje, ki sami skrbijo za pitno vodo v svojih gospodinjstvih:
Lahko gre za popolnoma ustrezne vodooskrbne sisteme in je voda zdravstveno ustrezna, lahko pa vsebuje razne mikrobiološke in/ali kemijske dejavnike tveganja, ki ogrožajo zdravje uporabnikov. Na teh vodovodih obstaja tveganje, da je voda fekalno osenažena. Prebivalci, ki pijejo tako vodo, so izpostavljeni povečanemu tveganju za širjenje črevesnih nalezljivih bolezni. Prisotna so lahko razna kemijska onesnaževala kot kovine, pesticidi, nitrati.
Mali zasebni vodovodi tudi pogosteje nimajo ustreznega upravljanja, ne ustrezne priprave pitne vode, na slabšo kakovost pitne vode vplivajo dotrajani cevovodi in povečana količina padavin. Ljudje, ki pijejo vodo iz takšnih vodovodov, lahko to seveda nesejo na analizo v pooblaščene laboratorije, a morajo zanjo plačati.
4544 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nekaj več kot 10 % Slovencev in Slovenk mora za dostop do zdrave pitne vode v svojem gospodinjstvu poskrbeti samih. S kakšnimi težavami se soočajo in kako zdrava je voda, ki jo pijejo, je preverila Andreja Gradišar.
7 tisoč ljudi nima vode v svojih domovih
Po podatkih Ministrstva za okolje se z vodo iz javnih vodovodov v Sloveniji oskrbuje nekaj manj kot 89 % prebivalcev. Na prvi pogled je število ljudi, ki morajo sami poskrbeti za dostop do pitne vode majhen – a ko odstotke pretvorimo, to nanese okoli 200 tisoč Slovenk in Slovencev. Prebivalcev Slovenije, ki v svojem domu sploh nimajo dostopa do vode je 7 tisoč. Pitno vodo lahko po zakonu zagotavlja le oblast, v Sloveniji je to v pristojnosti občin. Kje morajo zagotoviti javni vodovod, določa Uredba o oskrbi s pitno vodo, ki navaja območja, kjer živi 50 ali več prebivalcev s stalnim prebivališčem ter je hkrati gostota poseljenosti večja od 5 prebivalcev na hektar. Pitno vodo pa morajo zagotavljati tudi na drugih območjih, razen če imajo ljudje, ki živijo tam, lastno oskrbo.
Podatki iz letnega poročila o kakovosti pitne vode v letu 2015 kažejo, da je oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda največja v Primorski statistični regiji, kjer je 100 %, najmanjša v Zasavski, kjer je 71 %. Ministrstvo za okolje je izračunalo, da stane gradnja kilometra vodovodnega omrežja od 100 do 400 tisoč evrov. Kot razlaga vodja oddelka za prostor, okolje in gospodarske javne službe na občini Hrastnik Tomaž Sihur, lahko zaradi pomanjkanja denarja lokalne oblasti vodovodni sistem večinoma dograjujejo le z evropskimi sredstvi.
Prebivalci, ki nimajo dostopa do javnega vodovodnega omrežja, morajo vodovod za oskrbo svojih gospodinjstev seveda zgraditi na lastne stroške. Prijava domačega vodnjaka ali vrtine je obvezna od leta 2004. Za izdajo vodnega dovoljenja lastniki plačajo nekaj manj kot 23 € upravne takse, vsako leto pa morajo glede na količino porabljene vode plačati še vodno povračilo. Če tega ne storijo, jim grozi plačilo globe.
Pravilnik o pitni vodi določa, da je potrebno letni monitoring kakovosti pitne vode izvajati na vodovodih, iz katerih dnevno povprečno priteče vsaj 10 m3 pitne vode, in na tistih, iz katerih se oskrbuje več kot 50 oseb ali pa so namenjeni javnim objektom, objektom za proizvodnjo in promet živil ter objektom za pakiranje pitne vode. Kot razlaga dr. Nataša Sovič iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, kjer opravljajo letni monitoring, se nepravilnosti večkrat pojavljajo pri vodovodih, iz katerih se napaja manj oseb.
Irena Veninšek-Perpar, dr. med. z Nacionalnega inštituta za javno zdravje se s temi ugotovitvami strinja in našteva zdravstvena tveganja, ki so jim izpostavljeni ljudje, ki sami skrbijo za pitno vodo v svojih gospodinjstvih:
Lahko gre za popolnoma ustrezne vodooskrbne sisteme in je voda zdravstveno ustrezna, lahko pa vsebuje razne mikrobiološke in/ali kemijske dejavnike tveganja, ki ogrožajo zdravje uporabnikov. Na teh vodovodih obstaja tveganje, da je voda fekalno osenažena. Prebivalci, ki pijejo tako vodo, so izpostavljeni povečanemu tveganju za širjenje črevesnih nalezljivih bolezni. Prisotna so lahko razna kemijska onesnaževala kot kovine, pesticidi, nitrati.
Mali zasebni vodovodi tudi pogosteje nimajo ustreznega upravljanja, ne ustrezne priprave pitne vode, na slabšo kakovost pitne vode vplivajo dotrajani cevovodi in povečana količina padavin. Ljudje, ki pijejo vodo iz takšnih vodovodov, lahko to seveda nesejo na analizo v pooblaščene laboratorije, a morajo zanjo plačati.
Danes praznujemo dan reformacije. Ta v slovenskem prostoru temelji na podobi Primoža Trubarja, Jurija Dalmatina in Adama Bohoriča; šolski učbeniki, tudi mediji, velikokrat zanemarjajo prispevek prekmurskih protestantskih duhovnikov in učiteljev za razvoj slovenske identitete na levem bregu reke Mure. V tokratni praznični oddaji, ki smo ji dali naslov Prekmurski protestantizem v medijih nekoč in danes, gosta zgodovinarka Darja Kerec in evangeličanski duhovnik Aleksander Erniša osvetljujeta pomen protestantizma za današnji čas in podobo protestantizma v medijih danes in nekoč v Prekmurju.
Tomaž Hostnik, 31-letni klasično izobraženi pianist in skladatelj, je eden največjih posebnežev slovenskega šansona. Njegov opus polni več kot sto skladb v slovenskem jeziku, kar vključuje celotne repertoarje zasedb Vudlenderji, Drajnarjuva vampa in Hostnik pa Krečič. Piše glasbo za otroke, film in gledališče.V svojih pesmih se pogosto loteva obskurnih tematik in nenavadnih človeških značajev. Skladba Dekle iz zlatih sanj, s katero se je kot zadnji, deseti tekmovalec predstavil na letošnjem festivalu šansona, je subverzivna predelava klišejskega formata ljubezenske pesmi; gre namreč za 'ljubezenski' spev predatorja nič hudega sluteči žrtvi. Šanson je oblečen v razgibano, igrivo glasbeno formo, v kateri se popularnoglasbene zvrsti spojijo s klasičnim glasbenim znanjem. S Tomažem Hostnikom se je pogovarjal glasbeni urednik urednik Andrej Prezelj.
Tomaž Domicelj že več kot 55 let dejaven na slovenskem popularnem glasbenem prizorišču. Slovencem je s prepesnitvami približal poezijo ameriških in britanskih protestnih pesnikov in njihova življenja. Prenekatera karierna izkušnja je povezana tudi z delom v slovenski redakciji BBC-ja. Vedoželjno je spremljal dogajanje na svetovni glasbeni sceni, saj med poznavalci velja za potujoči leksikon," nagrajenca Tomaža Domicelja utemeljuje žirija. "V zajetnem avtorskem opusu najdemo veliko besedil za znane slovenske izvajalce, sodelovanja na festivalih pop, rock in narečne glasbe ter producentsko delo za velikokrat tudi mlajše izvajalce. Glasbene dosežke izpričuje s tehtnimi albumi, lahko pa se pohvali tudi z nekaj ponarodelimi pesmimi. S Tomažem Domiceljem se je pogovarjala glasbena urednica Teja Klobčar.
S člani žirije, ki bo na koncu odločila, kateri šanson je bil letos najboljši, se je pogovarjal glasbeni urednik Andrej Prezelj. Šanson leta 2023 bodo izbrali Leon Firšt, Boštjan Gombač, Vita Mavrič, Mia Žnidarič in Slavko Pregl.
Verjetno eden najbolj znanih in najbolj aktivnih Slatinčanov, Aleksander Jurkovič, znan tudi pod umetniškim imenom Nani Poljanec, je strasten zbiratelj. Pa tudi ljubitelj šansona, saj je ob prireditvi Festival slov. šansona na ogled tudi njegova razstava o zgodovini tega festivala. In ko Radio Slovenija praznuje 95. rojstni dan, Nani Poljanec slavi 35 let svojega kulturnega ustvarjanja. O njegovih zbirkah, prireditvah v okviru KunstFestivala in odnosu do šansona in radija se je z 'ljudskim ustvarjalcem', ko t si pravi sam, pogovarjala Andreja Čokl.
Franci Plohl je bil duša in srce festivala šansona v Rogaški Slatini ob njegovih začetkih. V terenskem studiu ga je gostila glasbena urednica Simona Moličnik.
Na dan RTV smo pokukali v zgodovino našega radia in v naš arhiv ter poskušali izvedeti, kako je bilo na samem začetku, leta 1928? Kakšen je bil prvi radijski studio, katere vsebine so lahko poslušali ljudje prek radijskih sprejemnikov, ki so bili takrat statusni simbol? Špela Šebenik se je o zgodovini naše hiše pogovarjala z nekdanjim kolegom Pavletom Jakopičem, ki je že kot otrok sodeloval pri snemanju radijskih iger, bil nato asistent režije, pomočnik radijskega direktorja, televizijski napovedovalec vremena, med drugim pa je več kot 20 let pripravljal tudi radijske oddaje Na današnji dan. Od najstarejšega posnetka, ki ga hranimo v arhivu, prek prve radijske igre za otroke (Zvezdice zaspanke) do prvega TV Obzornika ...
Jesen je poleg vsega ostalega dogajanja tudi nekoliko bolj znanstveno obarvana. Med drugim je to čas znanstvenih nagrad, v mednarodnem prostoru so to seveda predvsem Nobelove nagrade, pri nas so najvišja državna priznanja za dosežke v znanosti Zoisove nagrade. V naslednjih minutah bomo nekoliko osvetlili letošnja Zoisova nagrajenca za življenjsko delo, fizika prof. dr. Danila Zavrtanika z Univerze v Novi Gorici in matematika prof. dr. Josa Vukmana z Univerze v Mariboru.
Šele pred prvim novembrom smo, a tisti, ki ne moremo brez smuči, se že oziramo proti planinam in čakamo na prvi sneg. Podobno velja za smučarske navdušence povsod vzdolž Alp – tudi v Dolomitih. Predel med Trentinskim, Južno Tirolsko in Pokrajino Belluno velja za enega najlepših alpskih predelov, zato ni naključje, da je že desetletja pod Unescovo zaščito. A hkrati gre za območje, ki je po vojni doživelo izreden turistični razvoj, zlasti zaradi smučarije. Več kot ducat tamkajšnjih smučišč se je že pred pol stoletja razvojno povezalo v združenje Dolomiti SuperSki – in naslednje minute namenjamo prav prihajajoči smučarski sezoni pri njih. Več o njej pa v pogovoru z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem.
Kakšen volilni sistem bi bil za Slovenijo najprimernejši – večna tema razprav stroke in politike. Da bi si volivci želeli več vpliva pri izbiri poslancev je jasno že dolgo. Zdaj pa je to potrdila tudi anketa, ki jo je na svoji spletni strani objavila vlada. Tudi na parlamentarnih volitvah, torej pri izbiri poslancev, si želijo možnost uveljavljanja prednostnega glasu – kot ga imajo pri volitvah poslancev v evropski parlament. Kaj je vlada še spraševala in kakšni so odgovori. O tem z Jolando Lebar
Zakonodaja o avtorskih pravicah in intelektualni lastnini se mora prilagoditi spremembam, ki jih je prinesel razvoj informacijske družbe. Kopiranje, deljenje, reproduciranje, spreminjanje in objavljanje so s sodobno tehnologijo postala ravnanja, ki jih lahko počne vsak s primerno napravo, povezano na internet, zato gre za zakonodajo, ki se tiče vseh. Kako naj pravo podpre univerzalno pravico do znanja? O tem so razpravljali na četrtem Dnevu odprtega znanja. O ključnih dilemah v prispevku Urške Henigman.
Kaj vse odlikuje dobrega govorca, zakaj je govorjeni jezik v vseh oblikah pomemben, po katerih priročnikih poseči za informacije o pravilni izgovarjavi, kakšne novosti pripravlja pravopisna komisija… O vsem tem in drugih priporočilih za lepo govorjeno slovenščino v pogovoru z docentko doktorico Tino Lengar Verovnik, predavateljico na Katedri za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in znanstveno sodelavko na ZRC SAZU, na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, kjer je raziskovalka pri projektu priprave novih pravopisnih pravil in slovarja. Pred podelitvijo nagrade kristalni mikrofon za dolgoletne dosežke na napovedovalskem področju in priznanja Ane Mlakar za mladega napovedovalca Društva napovedovalcev Slovenija 7. novembra ob 20-ih na Radiu Slovenija, jo je v studio povabila Eva Longyka Marušič.
Konec tedna bo potekal 27. Ljubljanski maraton. Na njem je prijavljenih skupaj 13.535 tekačic in tekačev, ki bodo v nedeljo tekmovali na 42, 21 ali 10-kilometrski razdalji. Že jutri se bodo na ljubljanske ulice odpravili najmlajši tekači in tekačice ter šolarji in šolarke. Prometna ureditev bo v mestu predvsem v nedeljo spremenjena oziroma bo promet v središču mesta med 9. in 15.00 otežen ponekod pa ustavljen. Več o tem v pogovoru z direktorico Timinga Ljubljana, ki organizira ljubljanski maraton, Barbaro Železnik. Če je bila v preteklosti ena od značilnosti, da je maraton potekal zadnji konec tedna v oktrobru, zdaj že nekaj let ni več tako. Kot pravi direktorica, je bila prestavitev maratona ustrezna, saj so konec oktobra že počitnice in zato manj tekačev, težave je povzročal tudi premik ure, tudi vremenske razmere so običajno v tretjem tednu oktobra boljše. Tretji konec tedna bo zato, kot kaže, postal stalnica, na katero se bodo morali navaditi Ljubljančani in ostali, ki bodo prihajali v mesto ta konec tedna. Direktorica Barbara Železnik svetuje strpnost in potrpežljivost. Podatke o zaporah cest v Ljubljani v času maratona sicer najdete v prometni napovedi na Promet.si ali na mobilni aplikaciji Prometno informacijskega centra promet+.
Direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Jürgen Boos je za časopis Frankfurter Rundschau povedal, da ni dežele, ki ne bi imela konfliktov, literatura pa je tista, ki o teh konfliktih govori in odpira individualna vprašanja na ravni družbenih vprašanj. »To prinašajo avtorji s seboj v Frankfurt. Nek velik avtor Drago Jančar, ki ga jaz že zelo dolgo občudujem, je dober primer za to, in še zmeraj upam, da bo kmalu dobil Nobelovo nagrado,« dodaja Boos. Z Dragom Jančarjem smo se v Frankfurtu pogovarjali o častnem gostovanju Slovenije, mestu literature na tem osrednjem knjižnem dogodku, pa tudi govoru Slavoja Žižka.
Napadi izraelske vojske na cilje v palestinski avtonomiji Gaza se nadaljujejo tudi danes. Al Jazeera poroča, da je bilo od sinoči v Gazi ubitih najmanj 121 ljudi, 540 pa je ranjenih. Ali je glede na to, da orožje ne potihne, sploh kaj možnosti, da bi čez mejni prehod Rafa, ki leži na jugu Gaze ob meji z Egiptom, s tovornjaki sploh začeli dovažati človekoljubno pomoč? O tem in drugih vidikih spopadov med borci Hamasa in izraelsko vojsko smo se pogovajali z našo posebno poročevalko v Izraelu Karmen Švegl.
»Kovačeva kobila je bosa«, je reklo, ki še kako drži za naslednjo zgodbo. Prostovoljni Gasilec Primož Bitenc iz Spodnje Rečice je na dan velike povodnji nesebično pomagal reševati turiste v kampu Menina ob reki Savinji, čeprav je istočasno voda zalivala njegov dom in mehanično delavnico.
V Strugah v občini Luče je povodenj odnesla tri hiše, druge pa precej poškodovala. Tam domačini po dveh mesecih in pol, ko so s pomočjo požrtvovalnih gasilcev komaj ušli smrti, še vedno ne vedo ali se bodo lahko vrnili domov ali pa se bodo morali preseliti. S krajanom Božom Robnikom, ki ima mizarsko delavnico, se je pogovarjal Matija Mastnak.
V Zgornji Savinjski dolini sta bili dve šoli v avgustovskih poplavah močno poškodovani – to sta OŠ Gornji Grad in podružnična šola OŠ Nazarje v Šmartnem ob Dreti. Včeraj se je Špela Šebenik odpeljala do Šmartnega ob Dreti, kjer so domačini, skupaj z zaposlenimi in učenci, prvi vikend po poplavah reševali šolske prostore, pohištvo in opremo. Pouk za 26 učencev zdaj poteka le v zgornjem nadstropju, vrtčevske otroke pa starši vsak dan odpeljejo v matični vrtec v Nazarje.
»V petih sekundah je bilo vsega konec«, tako so svoje spomine na sodni avgustovski dan, ujmo in plazove, ki so poškodovali in uničili njihove hiše, opisali domačini v zaselku Trbiž. Izpod plazu jim je uspelo rešiti sokrajana, zato so njihove pripovedi še bolj žive, kot bi se ujma zgodila včeraj in ne pred dobrima dvema mesecema. Krajani Trbiža so morali svoje domove zapustiti, saj niso več primerne za bivanje. Začasen dom so našli pri prijateljih in znancih. Zdaj so v negotovosti, kakšna bo njihova prihodnost, kje in kdaj bodo lahko začeli graditi nov dom in novo življenje.
Ekipa Prvega je na terenu v Savinjski dolini. Pred mikrofon smo med drugim povabili Primoža Planovška, ki je človek akcije, njegova zgodba je povezana z dostavo stvari v težko dostopnih krajih v Zgornji Savinjski dolini. V ponedeljek po ujmi je na družbenih omrežjih zasledil, da so zbirni centri polni stvari, ni pa ljudi, ki bi poskrbeli za dostavo nujnih potrebščin. To je bil zanj znak, da je šel preverit, kaj se v resnici dogaja na terenu.
Neveljaven email naslov