Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nekaj več kot 10 % Slovencev in Slovenk mora za dostop do zdrave pitne vode v svojem gospodinjstvu poskrbeti samih. S kakšnimi težavami se soočajo in kako zdrava je voda, ki jo pijejo, je preverila Andreja Gradišar.
7 tisoč ljudi nima vode v svojih domovih
Po podatkih Ministrstva za okolje se z vodo iz javnih vodovodov v Sloveniji oskrbuje nekaj manj kot 89 % prebivalcev. Na prvi pogled je število ljudi, ki morajo sami poskrbeti za dostop do pitne vode majhen – a ko odstotke pretvorimo, to nanese okoli 200 tisoč Slovenk in Slovencev. Prebivalcev Slovenije, ki v svojem domu sploh nimajo dostopa do vode je 7 tisoč. Pitno vodo lahko po zakonu zagotavlja le oblast, v Sloveniji je to v pristojnosti občin. Kje morajo zagotoviti javni vodovod, določa Uredba o oskrbi s pitno vodo, ki navaja območja, kjer živi 50 ali več prebivalcev s stalnim prebivališčem ter je hkrati gostota poseljenosti večja od 5 prebivalcev na hektar. Pitno vodo pa morajo zagotavljati tudi na drugih območjih, razen če imajo ljudje, ki živijo tam, lastno oskrbo.
Podatki iz letnega poročila o kakovosti pitne vode v letu 2015 kažejo, da je oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda največja v Primorski statistični regiji, kjer je 100 %, najmanjša v Zasavski, kjer je 71 %. Ministrstvo za okolje je izračunalo, da stane gradnja kilometra vodovodnega omrežja od 100 do 400 tisoč evrov. Kot razlaga vodja oddelka za prostor, okolje in gospodarske javne službe na občini Hrastnik Tomaž Sihur, lahko zaradi pomanjkanja denarja lokalne oblasti vodovodni sistem večinoma dograjujejo le z evropskimi sredstvi.
Prebivalci, ki nimajo dostopa do javnega vodovodnega omrežja, morajo vodovod za oskrbo svojih gospodinjstev seveda zgraditi na lastne stroške. Prijava domačega vodnjaka ali vrtine je obvezna od leta 2004. Za izdajo vodnega dovoljenja lastniki plačajo nekaj manj kot 23 € upravne takse, vsako leto pa morajo glede na količino porabljene vode plačati še vodno povračilo. Če tega ne storijo, jim grozi plačilo globe.
Pravilnik o pitni vodi določa, da je potrebno letni monitoring kakovosti pitne vode izvajati na vodovodih, iz katerih dnevno povprečno priteče vsaj 10 m3 pitne vode, in na tistih, iz katerih se oskrbuje več kot 50 oseb ali pa so namenjeni javnim objektom, objektom za proizvodnjo in promet živil ter objektom za pakiranje pitne vode. Kot razlaga dr. Nataša Sovič iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, kjer opravljajo letni monitoring, se nepravilnosti večkrat pojavljajo pri vodovodih, iz katerih se napaja manj oseb.
Irena Veninšek-Perpar, dr. med. z Nacionalnega inštituta za javno zdravje se s temi ugotovitvami strinja in našteva zdravstvena tveganja, ki so jim izpostavljeni ljudje, ki sami skrbijo za pitno vodo v svojih gospodinjstvih:
Lahko gre za popolnoma ustrezne vodooskrbne sisteme in je voda zdravstveno ustrezna, lahko pa vsebuje razne mikrobiološke in/ali kemijske dejavnike tveganja, ki ogrožajo zdravje uporabnikov. Na teh vodovodih obstaja tveganje, da je voda fekalno osenažena. Prebivalci, ki pijejo tako vodo, so izpostavljeni povečanemu tveganju za širjenje črevesnih nalezljivih bolezni. Prisotna so lahko razna kemijska onesnaževala kot kovine, pesticidi, nitrati.
Mali zasebni vodovodi tudi pogosteje nimajo ustreznega upravljanja, ne ustrezne priprave pitne vode, na slabšo kakovost pitne vode vplivajo dotrajani cevovodi in povečana količina padavin. Ljudje, ki pijejo vodo iz takšnih vodovodov, lahko to seveda nesejo na analizo v pooblaščene laboratorije, a morajo zanjo plačati.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nekaj več kot 10 % Slovencev in Slovenk mora za dostop do zdrave pitne vode v svojem gospodinjstvu poskrbeti samih. S kakšnimi težavami se soočajo in kako zdrava je voda, ki jo pijejo, je preverila Andreja Gradišar.
7 tisoč ljudi nima vode v svojih domovih
Po podatkih Ministrstva za okolje se z vodo iz javnih vodovodov v Sloveniji oskrbuje nekaj manj kot 89 % prebivalcev. Na prvi pogled je število ljudi, ki morajo sami poskrbeti za dostop do pitne vode majhen – a ko odstotke pretvorimo, to nanese okoli 200 tisoč Slovenk in Slovencev. Prebivalcev Slovenije, ki v svojem domu sploh nimajo dostopa do vode je 7 tisoč. Pitno vodo lahko po zakonu zagotavlja le oblast, v Sloveniji je to v pristojnosti občin. Kje morajo zagotoviti javni vodovod, določa Uredba o oskrbi s pitno vodo, ki navaja območja, kjer živi 50 ali več prebivalcev s stalnim prebivališčem ter je hkrati gostota poseljenosti večja od 5 prebivalcev na hektar. Pitno vodo pa morajo zagotavljati tudi na drugih območjih, razen če imajo ljudje, ki živijo tam, lastno oskrbo.
Podatki iz letnega poročila o kakovosti pitne vode v letu 2015 kažejo, da je oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda največja v Primorski statistični regiji, kjer je 100 %, najmanjša v Zasavski, kjer je 71 %. Ministrstvo za okolje je izračunalo, da stane gradnja kilometra vodovodnega omrežja od 100 do 400 tisoč evrov. Kot razlaga vodja oddelka za prostor, okolje in gospodarske javne službe na občini Hrastnik Tomaž Sihur, lahko zaradi pomanjkanja denarja lokalne oblasti vodovodni sistem večinoma dograjujejo le z evropskimi sredstvi.
Prebivalci, ki nimajo dostopa do javnega vodovodnega omrežja, morajo vodovod za oskrbo svojih gospodinjstev seveda zgraditi na lastne stroške. Prijava domačega vodnjaka ali vrtine je obvezna od leta 2004. Za izdajo vodnega dovoljenja lastniki plačajo nekaj manj kot 23 € upravne takse, vsako leto pa morajo glede na količino porabljene vode plačati še vodno povračilo. Če tega ne storijo, jim grozi plačilo globe.
Pravilnik o pitni vodi določa, da je potrebno letni monitoring kakovosti pitne vode izvajati na vodovodih, iz katerih dnevno povprečno priteče vsaj 10 m3 pitne vode, in na tistih, iz katerih se oskrbuje več kot 50 oseb ali pa so namenjeni javnim objektom, objektom za proizvodnjo in promet živil ter objektom za pakiranje pitne vode. Kot razlaga dr. Nataša Sovič iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, kjer opravljajo letni monitoring, se nepravilnosti večkrat pojavljajo pri vodovodih, iz katerih se napaja manj oseb.
Irena Veninšek-Perpar, dr. med. z Nacionalnega inštituta za javno zdravje se s temi ugotovitvami strinja in našteva zdravstvena tveganja, ki so jim izpostavljeni ljudje, ki sami skrbijo za pitno vodo v svojih gospodinjstvih:
Lahko gre za popolnoma ustrezne vodooskrbne sisteme in je voda zdravstveno ustrezna, lahko pa vsebuje razne mikrobiološke in/ali kemijske dejavnike tveganja, ki ogrožajo zdravje uporabnikov. Na teh vodovodih obstaja tveganje, da je voda fekalno osenažena. Prebivalci, ki pijejo tako vodo, so izpostavljeni povečanemu tveganju za širjenje črevesnih nalezljivih bolezni. Prisotna so lahko razna kemijska onesnaževala kot kovine, pesticidi, nitrati.
Mali zasebni vodovodi tudi pogosteje nimajo ustreznega upravljanja, ne ustrezne priprave pitne vode, na slabšo kakovost pitne vode vplivajo dotrajani cevovodi in povečana količina padavin. Ljudje, ki pijejo vodo iz takšnih vodovodov, lahko to seveda nesejo na analizo v pooblaščene laboratorije, a morajo zanjo plačati.
Človeštvo je doseglo nov mejnik, število prebivalcev je doseglo 8 milijard. Če bi v življenju želeli zadovoljiti le osnovne potrebe, kot so voda, hrana, obleka in streha nad glavo, potem je na Zemlji še ogromno prostora. Dejstvo pa je, da bi potrebovali še nekaj dodatnih planetov, če bi vsi živeli tako, kot živimo v razvitem svetu. Kakšen problem je problem prenaseljenosti planeta in kako ga rešiti? Dr. Lučka Kajfež Bogataj pojasnjuje, da je rešitev v manjši potrošnji in povečanju vloge žensk v javnem življenju. Z okoljsko znanstvenico se je pogovarjala Urška Henigman.
Slovenija je prva država na svetu, ki je v najvišji pravni akt, Ustavo, vpisala jezik gluhoslepih, ter peta država v Evropski uniji in dvanajsta država na svetu, ki je v Ustavo vpisala znakovni jezik. Približno 70 milijonov gluhih po vsem svetu se sporazumeva v znakovnem jeziku. Ta ni enoten, temveč obstajajo nacionalni znakovni jeziki. Danes je dan slovenskega znakovnega jezika, pred dvajsetimi leti pa je bil sprejet tudi Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika. O tem, kaj vse je bilo že uresničenega v tem času in kaj je treba še urediti, da bi bila gluha skupnost enakovredno vključena v družbo, se je Petra Medved pogovarjala s sekretarjem Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjažem Juhartom.
Po neuradnih rezultatih je Nataša Pirc Musar postala prva predsednica republike Slovenije. O tem kaj pomeni izvolitev prve predsednice na simbolni ravni, zakaj so predvolilno kampanjo kot tudi prve rezultate volitev v medijih komentirali pretežno moški analitiki in kakšna je participacija žensk na najvišjih političnih pozicijah v drugih evropskih državah, smo se pogovarjali s prof. dr. Milico Antić Gaber.
Nova predsednica države je v svojem prvem intervjuju po volilni zmagi odgovarjala na vprašanja o tem, kako bo delovala povezovalno, katerim skupinam se bo najbolj posvetila, da bodo slišane, kaj bo z odvetniško pisarno ter koga od predsednikov strank še ni spoznala osebno.
Slovenija je dobila prvo predsednico. Po večini preštetih glasov je s 54 odstotki podpore slavila Nataša Pirc Musar, ki je večer preživela v družbi številnih podpornikov in svoje družine, v štabu Anžeta Logarja pa je vladalo mirnejše vzdušje, strogo ločeno od novinarjev. Ljudje na ljubljanskih ulicah pa so zmago Pirc Musarjeve pozdravili precej navdušeno.
V povolilni oddaji je Jolanda Lebar gostila pravnika Mira Cerarja, politologa Marinka Banjaca in raziskovalca javnega mnenja Andraža Zorka. Takoj po zaprtju volišč so spremljali sprotne rezultate predsedniškega boja, slišali smo prve odzive in napovedi nadaljnjih političnih korakov. Bodoča predsednica je v prvi izjavi povedala: »Ponosno bom stopila v predsedniško palačo z zaupanjem, ki ste mi ga dali.«
Tridnevni Evropski simpozij hrane je prejšnji konec tedna postregel z različnimi dogodki in dejavnostmi. Začel se je z Ljubljana Crawlom; udeleženci so se na sprehodu skozi različne arhitekturne postojanke v prestolnici okrepčali z dobrotami slovenskih kuharic, v nedeljo so tuji novinarji spoznavali okuse Slovenije v različnih regijah, ponedeljek pa je poleg strokovnega simpozija prinesel tudi izkustveno večerjo s tremi chefi, ki so letos prvič dobili Michelinovo zvezdico. Nekaj utrinkov je zbrala Tina Lamovšek.
»Pustite mi zmagati, če pa ne morem zmagati, naj bom pogumen v svojem poskusu,« je prisega, ki jo bo povedal predstavnik športnikov na začetku današnjih 13. državnih iger MATP (Motor Activities Training Program) v organizaciji Centra Janeza Levca na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Športni program, ki se je razvil v okviru Specialne olimpijade, omogoča, da se športnih dejavnosti udeležijo tudi osebe, ki se zaradi težjih in težkih motenj v duševnem razvoju ne morejo udeleževati športnih programov, ki zahtevajo razumevanje navodil in pravil ter samostojnost pri izvedbi. Petra Medved se je o namenu iger pogovarjala z vodjo športnih programov na enoti Jarše Centra Janeza Levca v Ljubljani, profesorico Niko Šuc.
Pretekli ponedeljek se je s celodnevnim strokovnim simpozijem končal tridnevni Evropski simpozij hrane, eden večjih gastronomskih festivalov v regiji, na katerem je v ospredju vizija o prehranski prihodnosti. Teme razprav so bile raznovrstne; v prvem delu je bila rdeča nit trajnost, v drugem sta se pestrost in raznovrstnost povečali: na sporedu so bile najrazličnejše stvari, od raziskave o najredkejših vrstah hrane na svetu do pomena izbora glasbe v restavracijah. Nekaj poudarkov iz razprave o trajnosti je zbrala Tina Lamovšek.
Politika se z mladimi volivci premalo ukvarja, opozarjajo mladinske organizacije, pa čeprav mladi med 18 in 30 letom predstavljajo 13-odstotni delež volilnega telesa. Sta torej kandidata, ki se v nedeljo zadnjič odpravljata v borbo za predsedniški stolček, v svoji kampanji nagovarjala mlade, je preverila Lara Gril. Skupina volivcev in volivk, ki ima največ težav že pri samem prijemanju volilne dokumentacije, pa so brezdomci. Kljub temu je volilna udeležba med njimi podobna kot pri drugih skupinah državljanov, pravi vodja dnevnega centra pri Društvu Kralji ulice. Prispevek Eve Lipovšek.
Tudi brezdomci bodo v nedeljo volili novega predsednika republike. Vodja dnevnega centra pri Društvu Kralji ulice pravi, da je med brezdomci volilna udeležba podobna kot pri drugih državljanih, prihaja pa do nejasnosti glede prejemanja volilne dokumentacije.
Nedavno je DARS zaradi varčevanja z električno energijo ugasnil dobršen del razsvetljave ob avtocestah in hitrih cestah, seveda tam, kjer je to zakonsko dopustno, vendar strokovnjaki opozarjajo voznike na dodatno previdnost, saj lahko razsvetljava vpliva tudi na prometno varnost, še toliko bolj v kratkih zimskih dneh.
Današnja generacija mladih, ki vstopa na trg dela, je drugačna. Dejstvo je, da so jim delovno okolje in odnosi bolj pomembni kot plača. Mladi so, kljub temu da jih je v tem trenutku rekordno malo brez zaposlitve, ranljiva skupina. In na Zavodu za zaposlovanje so zaposleni svetovalci, ki se ukvarjajo zgolj z njimi.
Še do jutri poteka 3-dnevna turistična borza World travel market v Londonu, ki velja za eno najpomembnejših srečanj turistične industrije. Tovrstni dogodki so priložnosti za srečanja, povezovanja, sklepanja različnih poslov ter spoznavanja trendov in inovacij. Med 2.500 razstavljavci iz več kot 100 držav bodo tudi predstavniki slovenskega turističnega gospodarstva. Predstavitev slovenskega turizma je sicer posvečena dejavnostim v naravi, fokus je na Julijskih Alpah. S predstavnico Slovenske turistične organizacije, ki se tudi trenutno mudi v Londonu, Karmen Novarlič se je pogovarjala Tina Lamovšek.
Novembra supervolilno leto doživlja vrelišče – najprej z drugim krogom predsedniških volitev to nedeljo, nato bosta sledila še prvi krog lokalnih volitev in referendumski dan zadnjo nedeljo v novembru. Mnogotere volitve bodo seveda terjale svoj davek pri volilni udeležbi, a si politični analitiki niso povsem edini, katere volitve bi lahko utrpele kolateralno škodo.
Andrej Štremfelj pripoveduje o življenju z alpinizmom in nastajanju avtobiografije, ki bo izšla 15. novembra.
V egiptovskem letovišču Šarm el Šejk od včeraj poteka podnebna konferenca Združenih narodov, na kateri bodo skušali udeleženci sprejeti ukrepe za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe, pa tudi glede podnebnega financiranja. Danes se začenja dvodnevni vrh voditeljev; Slovenijo bo zastopal predsednik republike Borut Pahor, ki bo v nagovoru med drugim potrdil slovenske zaveze glede omejevanja segrevanja ozračja. Številni se sprašujejo, ali je zaradi številnih kriz, ki pestijo svet, konferenca že vnaprej obsojena na propad. Človeštvo je kljub zavezam doslej bolj malo storilo za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v ozračje, ki se na globalni ravni še naprehj hitro segreva, posledice pa so že vidne: veliki požari, vročinski valovi, suše, katastrofalne poplave in uničeni ekosistemi.
5. novembra bodo Romi po svetu praznovali svetovni dan romskega jezika. ki ga obeležujemo od leta 2008. "Tako kot ostali jeziki je tudi romski jezik živ jezik, ki se spreminja, razvija in ohranja," meni jezikoslovka in naravna govorka prekmurske romščine Samanta Baranja. Obstaja en romski jezik in več narečij romskega jezika. Samo v Evropi jih beležimo okoli tisoč, od tega najmanj štiri v Sloveniji. Ravno zaradi velikega števila narečij standardizacija jezika zaenkrat ni možna. Sandi Horvat je ob svetovnem dnevu romskega jezika, ki ga obeležujemo na dan izida hrvaško-romskega in romsko-hrvaškega slovarja, Samanto Baranjo vprašal, zakaj smo na tovrstno obeležje čakali tako dolgo.
Natanko 100 let mineva od takrat, ko je med pravo raziskovalno mrzlico v staroegipčanski Dolini kraljev Howard Carter odkril manjšo grobnico z ostalinami, mumijo mladega faraona, za časa življenja malo pomembnega kralja Tutankamona, z zlato posmrtno masko. To odkritje spremlja mnogo zgodb, pravih detektivk, o katerih sta v eni izmed oddaj Kulturni fokus govorila Magda Tušar in dr. Marko Frelih, arheolog iz Slovenskega etnografskega muzeja, ki se v odlomku iz oddaje vrača k dnevu velikega odkritja skrivnih prostorov, do katerih so pred 100 leti prišli brez tehnologije radarskega skeniranja. To, kar so našli med drugim dokazuje širino tisočletnih medkulturnih stikov in nemirni čas verskih prevratov v nekdanjem, starem Egiptu. Letos naj bi bila maska, tako kot številne druge zakladne najdbe in artefakti, ki pripadajo grobni komori, v kateri so našli Tutankamonovo zadnje počivališče, prenesena v nov, največji arheološki muzej na svetu, v Veliki egipčanski muzej v Kairu, ki ga naj bi ga že odprli, vendar se menda tudi tokrat nekaj zatika. Nekaj utrinkov iz zgodovine in kulture starodavne dežele, ki so jih tudi v obliki najdb k nam v preteklosti prinesli popotniki, trgovci, diplomati, misijonarji, avanturisti, raziskovalci in znanstveniki, bo predstavljenih tudi na napovedanih razstavnih in konferenčnih dogodkih pri nas.
Natečaj EcoTrophelia Slovenija, ki ga vsako leto organizira Gospodarska zbornica Slovenije, je tekmovanje, ki spodbuja podjetništvo in konkurenčnost živilskopredelovalne industrije in to predvsem z vključevanjem mladih nadobudnih študentov - inovatorjev. Od leta 2008, ko smo v Sloveniji prvič organizirali tekmovanje, se ga je udeležilo že 246 študentov, ti pa so razvili skupaj 63 novih živilskih izdelkov. Zmagovalci natečaja se vsako leto udeležijo tudi mednarodnega tekmovanja in tudi tam so slovenski študenti že dosegali lepe rezultate. Mladi s tem dokazujejo, da so kreativni, iznajdljivi, radovedni, sposobni timskega dela in vztrajni. Na Prvem smo gostili Suzano Kralj in Blaža Kusterja, predstavnika dveh ekip ljubljanske Biotehniške fakultete, ki sta se na tekmovanju odlično odrezali. Inovativni živili, ki sta si jih zamislili njuni ekipi, sta WIBUBA BAR žitne ploščice, katerih namen je zagotoviti optimalen razvoj ploda in dojenčka skozi ustrezno prehrano matere in partnerja, in fermentiran mlečni izdelek MOO-CHA, ki temelji na kombuči.
Neveljaven email naslov