Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred dobro uro sta švedska centralna banka in švedska akademija znanosti razglasili letošnja dobitnika Nobelove nagrade za ekonomijo. To sta Anglež Oliver Hart in Finec Bengt Holmstrom, profesoreja v Združenih državah Amerike, ki sta konec 70ih let in v 80-ih razvijala teorijo pogodb. Vsak od nas se je že kdaj srečal s pogodbami, zavarovalnimi, zaposlitvenimi, kupoprodajnimi ali kreditnimi. Teorija pogodb pa zajema široko področje raziskovanja.
Pri letošnji nagradi gre za pogodbe, je vsebino dela nagrajencev povzel generalni sekretar švedske akademije znanosti Goran Hansson. Nagarjeni Britanec Oliver Hart poučuje in raziskuje na ameriškem Harvardu, Finec Bengt Holmstrom pa na MIT-ju.
Njune teroije so izjemno pomembne za razumevanje pogodb in institucij. Eno osrednjih vprašanj je, kako uravnotežiti koristi za principala, denimo delodajalca in agenta, v tem primeru zaposlenega. Koliko tveganj naj prevzame vsak od njiju? Holmstrom se je lotil tudi teorije, ki je nadvse zanimiva še danes, kjerkoli, tudi v Sloveniji – namreč vprašanja, kako plačati menedžerje? Kakšno nagrado jim dati, v odvisnosti od česa? Če hočemo, da sprejemajo dolgoročno dobre rešitve. Oba, Hart in Holmstrom sta s svojim delom aktualna tudi zato, ker se lotevata vprašanja, ali naj država storitve nudi sama ali naj jih privatizira in če, kako naj to uredi s pogodbo. Razdelila si bosta nagrado v višini osem milijonov švedskih kron (okoli 831.000 evrov). Dobitnik zadnje v nizu Nobelovih nagrad - za literaturo bo znan v četrtek.
Švedska centralna banka in švedska akademija znanosti sta razglasili letošnja dobitnika Nobelove nagrade za ekonomijo. To sta Anglež Oliver Hart in Finec Bengt Holmstrom, profesoreja v Združenih državah Amerike, ki sta konec 70-ih let in v 80-ih razvijala teorijo pogodb. Vsak od nas se je že kdaj srečal s pogodbami, zavarovalnimi, zaposlitvenimi, kupoprodajnimi ali kreditnimi. Teorija pogodb pa zajema široko področje raziskovanja.
Pri letošnji nagradi gre za pogodbe, je vsebino dela nagrajencev povzel generalni sekretar švedske akademije znanosti Goran Hansson. Nagrajeni Britanec Oliver Hart poučuje in raziskuje na ameriškem Harvardu, Finec Bengt Holmstrom pa na MIT-ju.
Njune teorije so izjemno pomembne za razumevanje pogodb in institucij. Eno osrednjih vprašanj je, kako uravnotežiti koristi za principala, denimo delodajalca in agenta, v tem primeru zaposlenega. Koliko tveganj naj prevzame vsak od njiju? Holmstrom se je lotil tudi teorije, ki je nadvse zanimiva še danes, kjerkoli, tudi v Sloveniji – namreč vprašanja, kako plačati menedžerje? Kakšno nagrado jim dati, v odvisnosti od česa? Če hočemo, da sprejemajo dolgoročno dobre rešitve. Oba, Hart in Holmstrom sta s svojim delom aktualna tudi zato, ker se lotevata vprašanja, ali naj država storitve nudi sama ali naj jih privatizira in če, kako naj to uredi s pogodbo. Razdelila si bosta nagrado v višini osem milijonov švedskih kron (okoli 831.000 evrov). Dobitnik zadnje v nizu Nobelovih nagrad – za literaturo bo znan v četrtek.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pred dobro uro sta švedska centralna banka in švedska akademija znanosti razglasili letošnja dobitnika Nobelove nagrade za ekonomijo. To sta Anglež Oliver Hart in Finec Bengt Holmstrom, profesoreja v Združenih državah Amerike, ki sta konec 70ih let in v 80-ih razvijala teorijo pogodb. Vsak od nas se je že kdaj srečal s pogodbami, zavarovalnimi, zaposlitvenimi, kupoprodajnimi ali kreditnimi. Teorija pogodb pa zajema široko področje raziskovanja.
Pri letošnji nagradi gre za pogodbe, je vsebino dela nagrajencev povzel generalni sekretar švedske akademije znanosti Goran Hansson. Nagarjeni Britanec Oliver Hart poučuje in raziskuje na ameriškem Harvardu, Finec Bengt Holmstrom pa na MIT-ju.
Njune teroije so izjemno pomembne za razumevanje pogodb in institucij. Eno osrednjih vprašanj je, kako uravnotežiti koristi za principala, denimo delodajalca in agenta, v tem primeru zaposlenega. Koliko tveganj naj prevzame vsak od njiju? Holmstrom se je lotil tudi teorije, ki je nadvse zanimiva še danes, kjerkoli, tudi v Sloveniji – namreč vprašanja, kako plačati menedžerje? Kakšno nagrado jim dati, v odvisnosti od česa? Če hočemo, da sprejemajo dolgoročno dobre rešitve. Oba, Hart in Holmstrom sta s svojim delom aktualna tudi zato, ker se lotevata vprašanja, ali naj država storitve nudi sama ali naj jih privatizira in če, kako naj to uredi s pogodbo. Razdelila si bosta nagrado v višini osem milijonov švedskih kron (okoli 831.000 evrov). Dobitnik zadnje v nizu Nobelovih nagrad - za literaturo bo znan v četrtek.
Švedska centralna banka in švedska akademija znanosti sta razglasili letošnja dobitnika Nobelove nagrade za ekonomijo. To sta Anglež Oliver Hart in Finec Bengt Holmstrom, profesoreja v Združenih državah Amerike, ki sta konec 70-ih let in v 80-ih razvijala teorijo pogodb. Vsak od nas se je že kdaj srečal s pogodbami, zavarovalnimi, zaposlitvenimi, kupoprodajnimi ali kreditnimi. Teorija pogodb pa zajema široko področje raziskovanja.
Pri letošnji nagradi gre za pogodbe, je vsebino dela nagrajencev povzel generalni sekretar švedske akademije znanosti Goran Hansson. Nagrajeni Britanec Oliver Hart poučuje in raziskuje na ameriškem Harvardu, Finec Bengt Holmstrom pa na MIT-ju.
Njune teorije so izjemno pomembne za razumevanje pogodb in institucij. Eno osrednjih vprašanj je, kako uravnotežiti koristi za principala, denimo delodajalca in agenta, v tem primeru zaposlenega. Koliko tveganj naj prevzame vsak od njiju? Holmstrom se je lotil tudi teorije, ki je nadvse zanimiva še danes, kjerkoli, tudi v Sloveniji – namreč vprašanja, kako plačati menedžerje? Kakšno nagrado jim dati, v odvisnosti od česa? Če hočemo, da sprejemajo dolgoročno dobre rešitve. Oba, Hart in Holmstrom sta s svojim delom aktualna tudi zato, ker se lotevata vprašanja, ali naj država storitve nudi sama ali naj jih privatizira in če, kako naj to uredi s pogodbo. Razdelila si bosta nagrado v višini osem milijonov švedskih kron (okoli 831.000 evrov). Dobitnik zadnje v nizu Nobelovih nagrad – za literaturo bo znan v četrtek.
Čeprav je že november, ni ne duha ne sluha o debelih plaščih, rokavicah, kapah in toplih šalih. Nekaterim to ustreza, drugim spet ne. V topel november se bomo zbujali vsaj še en teden. Odstopanje od povprečja žal ni nič novega, saj opozorila o podnebnih spremembah in nujnih prilagoditvah poslušamo že 3 desetletja. Trenutne previsoke temperature seveda vplivajo na podaljšano vegetacijo in aktivnost žuželk, mnoge med njimi spadajo med invazivne vrste.
Pametni mobilni telefon je najpomembnejša naprava za dostop do spleta, tako kaže raziskava Medijska potrošnja 2018. Več kot 70% ljudi ob gledanju televizije pregleduje elektronsko pošto, brska po družbenih omrežjih in drugih spletnih platformah, radio poslušamo predvsem v avtomobilu.
Že dobro desetletje obstaja platforma, ki je še posebej v zadnjih letih spremenila možnost prenočevanja popotnikov – govorimo namreč o Airbnbju. Tega so tisti, ki včasih iščejo cenejšo prenočitev, pri čemer z informacijami na pomoč priskočijo lokalni prebivalci, vzljubili, drugi pa imajo pomisleke. Nekatere države tako skušajo omejiti delovanje Airbnbja, pritožujejo se tudi domačini, ker dajejo lastniki prednost kratkoročnemu tipu najemanja, ki prinaša več denarja kot dolgoročni. In če je pri nas v preteklosti marsikdo oddajal na črno, je Finančna uprava z lanskim letom temu naredila konec, ko je začela poostreno nadzirati.
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je predsedniku republike Borutu Pahorju dopoldne predal poročilo za leto 2017. Kje se pri nas pojavlja največ diskriminacije, kaj prinašajo domoljubne pravljice in zakaj institucije zagovornika enakosti prebivalci tudi po dveh letih delovanja večinoma še vedno ne poznajo - o vsem tem se je z Miho Lobnikom pogovarjala Urška Ivanovič.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenija se skuša vse bolj uveljavljati tudi na gastronomskem področju. Kot je znano, si sodobni gurmani, ki jim s tujko pravimo foodieji, kot glavni motiv za potovanje omislijo ravno kulinariko. Pri nas si take ljudi želijo privabiti tudi z izdajo mednarodno priznanega gastronomskega vodnika Gault-Millau, ki bo kmalu izšel v slovenščini. Več Tina Lamovšek.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Hrvaška poslanka stranke Most, ki je pred polno saborsko dvorano spregovorila o nehumanih razmerah v splitski porodnišnici, je v samo dveh dneh sprožila gibanje žensk s podobnimi travmatičnimi izkušnjami. Te so na Ministrstvo za zdravje odnesle več kot 400 zgodb in dosegle obljubo po poostrenemu inšpekcijskemu nadzoru v porodnišnicah. Podobnih akcij so se zdaj sicer brez konkretnih imen oseb in porodnišnic lotili v različnih organizacijah v Bosni in Hercegovini ter v Sloveniji.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrti, takoj za boleznimi srca in ožilja ter rakom. V Evropi zaradi možganske kapi umre 650 tisoč ljudi na leto, pri nas vsako leto prizadene približno 4 tisoč ljudi, kar je več kot 10 dnevno. A kljub visoki umrljivosti in tudi invalidnosti je možganska kap premagljiva. Zlasti ob hitrem prepoznavanju in ukrepanju lahko preprečimo marsikatero smrt in omilimo posledice. In prav to je tudi osrednje sporočilo današnjega svetovnega dneva o možganski kapi. Prispevek Snežane Ilijaš.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob 90-letnici Radia Slovenija smo poslušalce v nedeljskem jutru na Prvem povprašali po njihovih prvih spominih na radio in naš program.
Čeprav so bile, ko gre za begunsko-migrantsko krizo na Balkanu, oči javnosti v preteklih dneh uprte v bosansko-hrvaško mejo, kjer skupine migrantov na mejnem prehodu v bližini Velike Kladuše poskušajo priti na hrvaško stran, nezakonito prestopanje mej, odsotnost širših rešitev in slabo sodelovanje držav še vedno pesti tudi Srbijo. Tam je samo v organiziranih centrih okoli 3500 ljudi, še med 500 in 1000 pa vzdolž meje z Madžarsko in predvsem Hrvaško. Srbija je za večino le ena od postaj, Bosna in Hercegovina, kamor zdaj množično odhajajo, pa eno zadnjih upanj, da jim bo uspelo naprej.
Na Vodnikovi domačiji v Šiški v Ljubljani so včeraj uradno odprli sobo za pisanje. Pripravili so skupen prostor, ki bo na voljo vsem, ki za pisanje besedil potrebujejo miren kotiček in računalnik. Za delno prenovo prostora in izvajanje enoletnega podpornega programa s področja pisanja, ki zajema delavnice, mentorski program in predstavitvene dogodke udeležencev programa, je regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije pridobila denar v okviru evropskega projekta Forget Heritage. V prvem letu delovanja sobe za pisanje je program namenjen mladim od 15. do 29. leta, sobo lahko uporabljajo brezplačno.
Danes je praznik, Dan suverenosti, s katerim obeležujemo enega ključnih dogodkov v procesu osamosvojitve Slovenije, dan, ko je po osamosvojitveni vojni zadnji vojak Jugoslovanske ljudske armade zapustil slovensko ozemlje v noči s 25. na 26. oktober. Je državni praznik, vendar ne dela prost dan v Sloveniji. Na ljubljanskih ulicah smo preverili, če naključni mimoidoči sploh vedo kateri praznik je danes. Praznik dan suverenosti je uvedla vlada Republike Slovenije 9. marca 2015, danes ga torej praznujemo tretjič. Marko Rozman se je o pomenu prazniku in pojmu suverenosti pogovarjal z Ladislavom Lipičem, predsednikom zveze veteranov vojne za Slovenijo.
Neveljaven email naslov