Mednarodno uveljavljeni strokovnjaki s področja paleoantropologije so se na srečanju v prostorih Slovenske matice v Ljubljani pogovarjali o zadnjih izsledkih na področju človeške evolucije. Izmenjali so ideje, razpravljali o različnih hipotezah in se vprašali, kaj prinaša naslednje poglavje tega zelo kompleksnega znanstvenega področja.

Mednarodno uveljavljeni strokovnjaki s področja paleoantropologije so se na srečanju v prostorih Slovenske matice v Ljubljani pogovarjali o zadnjih izsledkih na področju človeške evolucije. Izmenjali so ideje, razpravljali o različnih hipotezah in se vprašali, kaj prinaša naslednje poglavje tega zelo kompleksnega znanstvenega področja.

O evoluciji ne vemo dovolj

Kdo smo, kako smo se razvili, kakšni so bili naši predniki, kakšen način življenja so imeli v daljni preteklosti, so bila vprašanja, ki so jih pretresali udeleženci srečanja o zadnjih odkritjih in izzivih v paleoatropologiji. Dr. Barbara Bajd je že tretjič v Sloveniji zbrala skupino prominentnih poznavalcev evolucije človeka. Kot meni slovenska strokovnjakinja o tem poglavju ne vemo dovolj: »V naših šolah je veliko premalo te tematike. Po drugi strani pa se je na področju paleoantropologije v zadnjih 40 letih na tem področju zgodilo veliko novega. Paleoantropologija ni neka zaprašena veda«.

Prav Bajdova je pred leti opravila anketo o evoluciji človeka med študenti naravoslovja in biologije. Afriko jih je za zibelko človeštva pravilno obkrožilo 63 odstotkov, le tretjina jih je menila, da so se prvi človečnjaki pojavili pred tremi milijoni let.

Da o človeški evoluciji ne vemo dovolj, meni tudi dr. Jeffrey Hugh Schwartz, ameriški profesor biološke antropologije na univerzi v Pittsburgu. Schwartz krivdo pripisuje tudi znanstvenikom, ki jo predstavljajo preveč poenostavljeno. »Menim, da je bolj stvarno razmišljati o človeku tako kot o kateri koli drugi živali. Če pogledamo fosilne zbirke miši, konjev, imajo ti dolgo zgodovino. Gre za vrste, ki so se pojavile in izumrle ter se spet pojavile kot nove. Evolucijska slika je zelo raznolika. To je slika o veliko novih vrstah, ki izumrejo in se spet pojavijo. Ljudje smo v rastlinskem in živalskem svetu zelo nenavadni, saj smo edini živeči predstavnik skupine. Zato gledamo s perspektive, da smo edini in smo zato tako posebni. Ampak če pogledamo na mesto človeka v naravi, kot je rekel angleški biolog Thomas Huxley, če se dojemamo kot del narave, bi morali drugače gledati na našo evolucijsko preteklost. To ne pomeni, da nekateri vidiki Homo sapiensa niso posebni ali izredni, ampak slika evolucije še zdaleč ni tako preprosta, kot jo pogosto vidimo. Ljudje bi se morali bolje zavedati svoje zgodovine in tega, da je nenavadno in čudno, da smo edini predstavniki vrste«, pojasnjuje dr. Schwartz.

Razvoj znanosti prinaša nova odkritja

Nekdaj je veljalo, da je evolucija ravna črta, da smo začeli kot primitivna vrsta, ki se je razvila v bolj napredno in končno postala Homo sapiens. Tudi z novimi fosilnimi najdbami postaja vse bolj jasno, da ni bilo tako. Ena takih je odmevno lansko odkritje nove vrste Homo naledi v Južni Afriki. Pri tem je sodeloval tudi dr. William Harcourt-Smith iz Ameriškega prirodoslovnega muzeja v New Yorku. »Veliko je novih dokazov, odkritij, novih fosilov, ki so bili najdeni na terenu, so nove tehnike, novi načini obdelovanja podatkov z zmogljivimi računalniškimi programi, ki se nanašajo na izvor človeka, ki jih prej nismo poznali. Sama paleoantropologija pa je postala zelo specializirana in kompleksna. S tako veliko specializacijo tvegaš, da postaneš izoliran, zato je zelo pomembno, da stopiš nazaj in da razmišljaš širše. Taka srečanja kot to – tu v Ljubljani so zato zelo pomembna, da se vse vsi usedemo za mizo in se pogovarjamo v širšem kontekstu. Vsi smo vpleteni v iskanje odgovorov na vprašanja, kako in zakaj smo prišli sem, kdaj se je to zgodilo, kakšna so razmerja med različnimi vrstami, kdo je kaj počel, vse nas zanimajo ta vprašanja v širšem smislu in nenazadnje: odkod smo prišli? To je tisto veliko vprašanje, na katerega želimo odgovoriti«, je povedal dr. Harcourt-Smith.

Tega odgovora verjetno ne bomo še tako kmalu izvedeli. Čeprav paleoantropologi napovedujejo vznemirljive novosti tudi v prihodnje in upajo, da bo sama veda postala bolj dostopna javnosti.