Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tropski pragozd, ki prekriva mehiški polotok Jukatan, je razkril nova spoznanja o nekdaj cvetoči majevski civilizaciji. Skupina slovenskih in mehiških arheologov pod vodstvom prof. Ivana Šprajca, predstojnika Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU se je raziskav tokrat lotila ob pomoči laserskega slikanja terena iz zraka. Lidarski posnetki so razkrili osupljivo gostoto poselitve in do zadnjega kotička obdelano pokrajino. Vse kaže, da je bila previsoka naselitev eden od možnih vzrokov za nenaden in nagel propad civilizacije starih Majev.
Foto: Lidarski posnetek mesta Chactun in okolice, vizualizacija Žiga Kokalj, ZRC SAZU
Slovenski arheologi so odkrili sledi o naglem naraščanju majevskega prebivalstva
Mehiški polotok Jukatan, ki ga danes gosto prerašča tropski pragozd, je bil pred več kot tisočletjem temeljito obdelan, naselitev pa izjemno gosta. To so najnovejše ugotovitve skupine slovenskih arheologov pod vodstvom prof. Ivana Šprajca, predstojnika Inštituta za antropološke in prostorske študije Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Ključno vlogo pri raziskavah je imela lidarska tehnologija, ki omogoča lasersko snemanje iz zraka in lahko prikaže strukture, ki se skrivajo pod rastjem in celo pod plastjo zemlje, prostemu očesu pa so povsem nevidne. Arheologi so tako dobili v roke zemljevid, na podlagi katerega je bilo odločanje o tem, kje kopati, neprimerljivo lažje.
Z raziskovanjem majevske civilizacije v odmaknjenih predelih polotoka Jukatan se prof. Ivan Šprajc ukvarja že več kot 20 let. Zelo je denimo odmevalo odkritje treh prej povsem neznanih majevskih mest v letih 2013 in 2014. Prav njihovo širšo okolico, območje, veliko 200 km², so lani slikali z lidarjem. Takoj je raziskovalce presenetila izjemno gosta naselitev, mnogo višja, kot so domnevali prej.
Lidarski posnetki mesta Chactun in njegove okolice
foto: ZRC SAZU
Poleg ostankov stavb najrazličnejših velikosti so odkrili, da so Maji za kmetijstvo izkoristili skoraj vsak košček zemlje. Našli so namreč izredno veliko količino teras, parcelne zidove, rezervoarje za vodo, umetno spremenjena naravna jezerca, kanale v mokriščih. Vse to kaže na izredno izpopolnjeno kmetijsko tehnologijo, ki je Majem omogočala preživetje v deželi tropskega pasu, prepredeni z močvirji.
Izredno veliko število teras nakazuje tudi že morebitne vzroke za nagel propad majevske civilizacije. V pretežno nižinski in gričevnati pokrajini je bilo skoraj vsako pobočje spremenjeno v terase, celo tam, kjer zemlja ni bila rodovitna. To kaže na to, da je pridelava zadostnih količin hrane postajala vse pomembnejša. Ivan Šprajc izpostavlja, da vsi indici za zdaj kažejo na to, da se je število prebivalcev v zadnjih stoletjih poznega klasičnega obdobja, torej med 6. in 10. stoletjem, hitro povečevalo. Prevelika naseljenost območja je tako, še posebej v navezavi s sušami, ki so prispevale h krizi, med prepričljivejšimi vzroki za nenaden in nagel propad majevske civilizacije.
V okviru triletnega projekta, ki ga financirajo Agencija za raziskovalno dejavnosti Republike Slovenije in vrsta zasebnih donatorjev, so pregledali severno polovico z lidarjem posnetega terena, prihodnje leto pa se bodo odpravili še na južni del.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Tropski pragozd, ki prekriva mehiški polotok Jukatan, je razkril nova spoznanja o nekdaj cvetoči majevski civilizaciji. Skupina slovenskih in mehiških arheologov pod vodstvom prof. Ivana Šprajca, predstojnika Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU se je raziskav tokrat lotila ob pomoči laserskega slikanja terena iz zraka. Lidarski posnetki so razkrili osupljivo gostoto poselitve in do zadnjega kotička obdelano pokrajino. Vse kaže, da je bila previsoka naselitev eden od možnih vzrokov za nenaden in nagel propad civilizacije starih Majev.
Foto: Lidarski posnetek mesta Chactun in okolice, vizualizacija Žiga Kokalj, ZRC SAZU
Slovenski arheologi so odkrili sledi o naglem naraščanju majevskega prebivalstva
Mehiški polotok Jukatan, ki ga danes gosto prerašča tropski pragozd, je bil pred več kot tisočletjem temeljito obdelan, naselitev pa izjemno gosta. To so najnovejše ugotovitve skupine slovenskih arheologov pod vodstvom prof. Ivana Šprajca, predstojnika Inštituta za antropološke in prostorske študije Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Ključno vlogo pri raziskavah je imela lidarska tehnologija, ki omogoča lasersko snemanje iz zraka in lahko prikaže strukture, ki se skrivajo pod rastjem in celo pod plastjo zemlje, prostemu očesu pa so povsem nevidne. Arheologi so tako dobili v roke zemljevid, na podlagi katerega je bilo odločanje o tem, kje kopati, neprimerljivo lažje.
Z raziskovanjem majevske civilizacije v odmaknjenih predelih polotoka Jukatan se prof. Ivan Šprajc ukvarja že več kot 20 let. Zelo je denimo odmevalo odkritje treh prej povsem neznanih majevskih mest v letih 2013 in 2014. Prav njihovo širšo okolico, območje, veliko 200 km², so lani slikali z lidarjem. Takoj je raziskovalce presenetila izjemno gosta naselitev, mnogo višja, kot so domnevali prej.
Lidarski posnetki mesta Chactun in njegove okolice
foto: ZRC SAZU
Poleg ostankov stavb najrazličnejših velikosti so odkrili, da so Maji za kmetijstvo izkoristili skoraj vsak košček zemlje. Našli so namreč izredno veliko količino teras, parcelne zidove, rezervoarje za vodo, umetno spremenjena naravna jezerca, kanale v mokriščih. Vse to kaže na izredno izpopolnjeno kmetijsko tehnologijo, ki je Majem omogočala preživetje v deželi tropskega pasu, prepredeni z močvirji.
Izredno veliko število teras nakazuje tudi že morebitne vzroke za nagel propad majevske civilizacije. V pretežno nižinski in gričevnati pokrajini je bilo skoraj vsako pobočje spremenjeno v terase, celo tam, kjer zemlja ni bila rodovitna. To kaže na to, da je pridelava zadostnih količin hrane postajala vse pomembnejša. Ivan Šprajc izpostavlja, da vsi indici za zdaj kažejo na to, da se je število prebivalcev v zadnjih stoletjih poznega klasičnega obdobja, torej med 6. in 10. stoletjem, hitro povečevalo. Prevelika naseljenost območja je tako, še posebej v navezavi s sušami, ki so prispevale h krizi, med prepričljivejšimi vzroki za nenaden in nagel propad majevske civilizacije.
V okviru triletnega projekta, ki ga financirajo Agencija za raziskovalno dejavnosti Republike Slovenije in vrsta zasebnih donatorjev, so pregledali severno polovico z lidarjem posnetega terena, prihodnje leto pa se bodo odpravili še na južni del.
"Starši si morajo vzeti čas in pojasniti otrokom, da tudi oni prispevajo k zmanjšanju širjenja korona virusa," pojasnjuje razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek. Z njo se je pogovarjala Jana Bajželj
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Stiska, anksioznost, nevednost, kaj storiti… ta občutja nas lahko spremljajo v tem času, ko se ne samo v Sloveniji, ampak po celem svetu spopadamo z novim koronavirusom. V takih časih je pomembno ohraniti mirno kri, zaupati strokovnjakom, se ravnati samozaščitniško, pravi psiholog Marko Polič, upokojeni zaslužni profesor na ljubljanski filozofski fakulteti. Ne smemo pa pozabiti tudi na tiste, ki so bili izolirani, in se vzdržati stigmatiziranja in šikaniranja okuženih ter njihovih najbližjih. Z Markom Poličem se je - tudi o meji med previdnostjo in pretiravanjem - pogovarjala Tina Lamovšek.
Radi rečemo, da je zgodovina učiteljica življenja. Zato je v določenih situacijah koristno, da se ozremo k podobnim situacijam v preteklosti in iz njih potegnemo nauk ali rešitev. Andreja Čokl je poklicala redno profesorico dr. Zvonko Zupanič Slavec, predstojnico Inštituta za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, ki dobro pozna epidemije, ki so že prizadele človeštvo, in pozorno spremlja tudi dogajanje, povezano s širjenjem koronavirusa. Podpira vse vladne ukrepe in ljudem polaga na srce, naj jih upoštevajo.
Za preprečevanje širjenje virusa Covid-19 ravnamo odgovorno, pogosto si umivamo roke, kašljamo v rokav, se ne družimo v večjih skupinah in seveda zbiramo vse najnovejše informacije. To seveda počnemo tudi prek spleta, kar so začeli izkoriščati že kibernetski prevaranti, opozarjajo na nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost. Pozorna naj bodo tudi podjetja, ki so zaposlene prosila, naj delajo od doma. Kaj se dogaja in kako ukrepati, je Urški Henigman razložil Tadej Hren s Si-Certa.
Tokrat smo se v četrtkovem jutru odpravili v Šaleško dolino, od koder pridobimo skoraj tretjino vse električne energije. Že desetletja tam deluje Termoelekrarna Šoštanj, kjer zato kurijo premog iz velenjskega premogovnika, po novem pa bi tam sežigali tudi odpadke, čemur pa domačini nasprotujejo. A zahteve prebivalcev s tega območja, ki želijo živeti v lepšem okolju, niso povsem nove, že pred desetletji se je namreč ravno v Velenju zgodila prva ekološka revolucija, verjetno edina večja revolucija na območju takratne Jugoslavije. O tem se je Mojca Delač pogovarjala z dopisnico Metko Pirc.
Biotehnologinja Petra Sušjan, kemičarka Špela Trafela in fizičarka Lara Ulčakar so letošnje štipendistke programa Za ženske v znanosti, ki ga organizirata L’Oreal Adria in Slovenska nacionalna komisija za Unesco. Na ta način podpirajo in spodbujajo mlade vrhunske znanstvenice na začetku kariere z enkratnimi štipendijami v višini 5000 evrov. Tovrstna podpora je pomembna, saj v raziskovalni dejavnosti v Evropski uniji dela le tretjina žensk, najslabše so zastopane v zasebnem sektorju ter više, ko pogledamo po hierarhični lestvici. V Sloveniji je doktorandk polovica, na vodstvenih položajih je žensk le še 17 odstotkov.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Družbi domov Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, ki ga morda najbolj poznamo po šolah v naravi, se je pridružil nov dom na Prvinah nad Zagorjem ob Savi v Zasavju. Tako je otrokom, od tistih najmlajših vrtčevski naprej, pa tudi društvom in družinam ter posameznikom sedaj na voljo 25 domov po vsej Sloveniji. V domu na Prvinah nad Zagorjem ob Savi v teh dneh šolo v naravi preživlja prva skupina osnovnošolcev. Obiskala jih je Karmen Štrancar Rajevec
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Naš dopisnik Janko Petrovec iz Rima v pogovoru z Dragom Balažičem o aktualnih razmerah in karanteni zaradi koronavirusa v Italiji.
Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinka Todorovski je včeraj predstavila poročilo o odzivih uporabnikov javnega servisa, s katerimi se je ukvarjala v minulem letu. Po letu 2018, ki je bilo rekordno, je na njen nasolov lani prišlo drugo največje število mnenj, vprašanj, pripomb, predlogov, pritožb in pohval odkar obstaja institut varuha. Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev je most med javnostjo in javno radiotelevizijo. Odgovarja na vprašanja, pripombe, pritožbe in predloge, pojasnjuje, posreduje, piše mnenja in priporočila, sproža notranje razprave in presoja ali programski ustvarjalci spoštujejo poklicna merila in standarde. Letno poročilo je obsežen dokument, z vrsto statističnih podatkov o odzivih pa tudi mnogimi zanimivimi in koristnimi vsebinskimi zapisi, povzetki, sklepi, priporočili, itn.
Po seji strokovnega sveta za konkurenčnost je gospodarski minister Zdravko Počivalšek predstavil vrsto ukrepov za pomoč gospodarstvu, ki ga je ali pa ga še bo prizadel koronavirus.
Evropsko sodišče za človekove pravice bo jutri izreklo sodbo v primeru pritožbe dveh romskih družin, ki Sloveniji očitata kršitev konvencije o človekovih pravicah, ker nimata dostopa do pitne vode. Slovenijo lahko – podobno kot v primeru izbrisanih – doleti visoka denarna kazen. Romski družini iz Goriče vasi v Ribnici in iz Dobruške vasi v občini Škocjan očitata Sloveniji kršenje treh členov konvencije o človekovih pravicah: prepoved ponižujočega ravnanja, spoštovanje družinskega in zasebnega življenja ter prepoved diskriminacije, saj v nelegalnih romskih naseljih nimata dostopa do pitne vode. Državo na problem opozarjamo že vrsto let, bivanjske razmere tam niso vredne človeka, pravi Blaž Kovač iz Amnesty International Slovenija, ki pomaga Romom v postopku pred Evropskim sodiščem za človekove pravice
Uroš Lipušek spremlja aktualno stanje na Kitajskem, od koder se je po svetu razširil novi korona virus.
Slovensko-avstrijska pisateljica in intelektualka Alma Karlin se je pred stotimi leti podala na svojo pot okrog sveta. Njene izkušnje in razmišljanja o svetu so se prelili v pesmi, ki so dolgo ostajale skrite pred očmi javnosti, pred kratkim pa so po zaslugi Jerneje Jezernik in Nike Solce ter v prevodu Boštjana Dvořaka zaživele v slovenskem jeziku. Izšle so tudi na albumu »Ko duše pokličem«, v malce drugačni zasedbi pa smo jih ujeli na koncertu, 27. februarja, v Centru slovanskih kultur v Ljubljani. Nastopili so pevka Nika Solce, ki je zaigrala tudi na ukulele in kitaro, pridružili so se ji violinist in harmonikar Stefan Steiner, flavtistka in spremljevalna vokalistka Katja Mlinar, harmonikar Matija Solce in kontrabasist Klemen Krajc.
Danes obeležujemo svetovni dan varčevanja z energijo. Za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov je večja energijska učinkovitost še bolj pomembna kot nove tehnologije, pravi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, ki opozarja, da smo ljudje sicer pripravljeni varčevati, a imamo v povprečju premalo znanja o tem, katere aktivnosti porabijo največ energije
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Novi koronavirus, ki se je iz Kitajske prenesel že v 60 držav, tudi v Slovenijo, sproža številna vprašanja. Med drugim, ali se je smiselno v tem času vseeno odpraviti na potovanje, ali je bolje v skrbi za lastno zdravje in varnost odpovedati že kupljen turistični paket oz. letalsko karto in nastanitev. Kolegica Simeona Rogelj se je o tem pogovarjala z Matjažem Jakinom iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Neveljaven email naslov
