Tropski pragozd, ki prekriva mehiški polotok Jukatan, je razkril nova spoznanja o nekdaj cvetoči majevski civilizaciji. Skupina slovenskih in mehiških arheologov pod vodstvom prof. Ivana Šprajca, predstojnika Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU se je raziskav tokrat lotila ob pomoči laserskega slikanja terena iz zraka. Lidarski posnetki so razkrili osupljivo gostoto poselitve in do zadnjega kotička obdelano pokrajino. Vse kaže, da je bila previsoka naselitev eden od možnih vzrokov za nenaden in nagel propad civilizacije starih Majev. Foto: Lidarski posnetek mesta Chactun in okolice, vizualizacija Žiga Kokalj, ZRC SAZU

Slovenski arheologi so odkrili sledi o naglem naraščanju majevskega prebivalstva

Mehiški polotok Jukatan, ki ga danes gosto prerašča tropski pragozd, je bil pred več kot tisočletjem temeljito obdelan, naselitev pa izjemno gosta. To so najnovejše ugotovitve skupine slovenskih arheologov pod vodstvom prof. Ivana Šprajca, predstojnika Inštituta za antropološke in prostorske študije Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Ključno vlogo pri raziskavah je imela lidarska tehnologija, ki omogoča lasersko snemanje iz zraka in lahko prikaže strukture, ki se skrivajo pod rastjem in celo pod plastjo zemlje, prostemu očesu pa so povsem nevidne. Arheologi so tako dobili v roke zemljevid, na podlagi katerega je bilo odločanje o tem, kje kopati, neprimerljivo lažje.

Z raziskovanjem majevske civilizacije v odmaknjenih predelih polotoka Jukatan se prof. Ivan Šprajc ukvarja že več kot 20 let. Zelo je denimo odmevalo odkritje treh prej povsem neznanih majevskih mest v letih 2013 in 2014. Prav njihovo širšo okolico, območje, veliko 200 km², so lani slikali z lidarjem. Takoj je raziskovalce presenetila izjemno gosta naselitev, mnogo višja, kot so domnevali prej.

Poleg ostankov stavb najrazličnejših velikosti so odkrili, da so Maji za kmetijstvo izkoristili skoraj vsak košček zemlje. Našli so namreč izredno veliko količino teras, parcelne zidove, rezervoarje za vodo, umetno spremenjena naravna jezerca, kanale v mokriščih. Vse to kaže na izredno izpopolnjeno kmetijsko tehnologijo, ki je Majem omogočala preživetje v deželi tropskega pasu, prepredeni z močvirji.

Izredno veliko število teras nakazuje tudi že morebitne vzroke za nagel propad majevske civilizacije. V pretežno nižinski in gričevnati pokrajini je bilo skoraj vsako pobočje spremenjeno v terase, celo tam, kjer zemlja ni bila rodovitna. To kaže na to, da je pridelava zadostnih količin hrane postajala vse pomembnejša. Ivan Šprajc izpostavlja, da vsi indici za zdaj kažejo na to, da se je število prebivalcev v zadnjih stoletjih poznega klasičnega obdobja, torej med 6. in 10. stoletjem, hitro povečevalo. Prevelika naseljenost območja je tako, še posebej v navezavi s sušami, ki so prispevale h krizi, med prepričljivejšimi vzroki za nenaden in nagel propad majevske civilizacije.

V okviru triletnega projekta, ki ga financirajo Agencija za raziskovalno dejavnosti Republike Slovenije in vrsta zasebnih donatorjev, so pregledali severno polovico z lidarjem posnetega terena, prihodnje leto pa se bodo odpravili še na južni del.