Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V nedeljo zvečer ste lahko na Prvem spremljali povolilno oddajo v kateri smo vas sproti obveščali o volilnem izidu.
Naši novinarji so se oglašali iz vseh volilnih štabov. Poročali so o veselju in razočaranju kandidatov, njihovih podpornikov in spremljevalcev, načrtih za prihodnost – predvsem politično.
V studiu sta analitika dr. Samo Uhan in dr. Matevž Tomšič komentirala tako volilno kampanjo kot volilni izid. Ugotavljali smo, kdo je bil v predsedniški tekmi zraven samo zato, ker je moral biti zaradi stranke, kdo je bil resen protikandidat aktualnemu predsedniku, kdo se je v predsedniško tekmo podal zaradi lastne promocije.
Ozrli smo seo tudi naprej – pozno spomladi nas čakajo še parlamentarne volitve. In za nekatere politične stranke je bila predsedniška tekma idealen oder prav za pripravo nanje. Oddajo je vodila Jolanda Lebar.
Analize in komentarji prvega kroga predsedniških volitev 2017
Majhna udeležba; ankete, ki so tudi tokrat kazale drugače od končnega izida; polom parlamentarnih strank in neprepričljiva desnica – to je nekaj od sklepov, ki jih je mogoče opaziti v delnih izidih prvega kroga predsedniških volitev.
Konkretneje: Borut Pahor – v nasprotju s številnimi napovedmi – ni zmagal v prvem krogu, Nova Slovenija je v spopadu z SDS potegnila kratko, vse kandidatke desno od sredine pa so skupno dobile manj kot desnosredinski kandidat na zadnjih volitvah. S krepko in resno analizo pokazanega se bo morala spoprijeti tudi največja vladna stranka. Kako pa lahko predsedniške volitve vidimo kot predigro državnozborskih?
Borutu Pahorju so sicer skoraj vse ankete zadnje dni napovedovale zmago v prvem krogu, kljub temu pa je dobljenih nekaj več kot 47 odstotkov glasov podpore opisal kot izjemen dosežek. Z doseženimi skoraj 25-imi odstotki podpore je zadovoljen tudi Marjan Šarec, oba pa se že ozirata v drugi krog in na teme, ki se bodo odpirale v prihodnjih treh tednih.
O izidih predsedniških volitev poročajo tudi tuji mediji. Večina izraža presenečenje, da Borut Pahor ni zmagal v prvem krogu. Hrvaški Jutranji list ocenjuje, da je Pahorju odvzela glasove Romana Tomc iz SDS, ki je dobila dvakrat večjo podporo, kot so ji kazale predvolilne napovedi. Avstrijski mediji navajajo, da je Pahorju škodovala pičla volilna udeležba, ki da je tudi posledica jasno napovedane njegove zmage. Navajajo tudi uspeh skrajno desnega kandidata Andreja Šiška, ki je pustil za seboj tudi kandidatko vladajoče stranke SMC Majo Makovec Brenčič. Nizek odstotek podpore tej kandidatki omenjata tudi nemški Die Zeit ter britanski Reuters, ki dodajata, da gre za svarilo predsedniku vlade Miru Cerarju in njegovi stranki pred parlamentarnimi volitvami prihodnje leto.
V nedeljo zvečer ste lahko na Prvem spremljali povolilno oddajo v kateri smo vas sproti obveščali o volilnem izidu.
Naši novinarji so se oglašali iz vseh volilnih štabov. Poročali so o veselju in razočaranju kandidatov, njihovih podpornikov in spremljevalcev, načrtih za prihodnost – predvsem politično.
V studiu sta analitika dr. Samo Uhan in dr. Matevž Tomšič komentirala tako volilno kampanjo kot volilni izid. Ugotavljali smo, kdo je bil v predsedniški tekmi zraven samo zato, ker je moral biti zaradi stranke, kdo je bil resen protikandidat aktualnemu predsedniku, kdo se je v predsedniško tekmo podal zaradi lastne promocije.
Ozrli smo seo tudi naprej – pozno spomladi nas čakajo še parlamentarne volitve. In za nekatere politične stranke je bila predsedniška tekma idealen oder prav za pripravo nanje. Oddajo je vodila Jolanda Lebar.
Z Borisom Popovičem se je pogovarjala Nika Benedik:
Z Angelco Likovič se je pogovarjala Nataša Lang:
Z dr. Majo Makovec Brenčič se je pogovarjala Urška Valjavec:
S Suzano Laro Krause se je pogovarjala Urška Jereb Brankovič:
Z Borutom Pahorjem se je pogovarjala Nataša Mulec:
Z Marjanom Šarcem se je pogovarjala Maja Derčar:
Z Romano Tomc se je pogovarjal Robert Škrjanc:
Z Ljudmilo Novak se je pogovarjala Tina Lamovšek:
Z Andrejem Šiškom se je pogovarjala Irena Kodrič Cizerl:
4541 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V nedeljo zvečer ste lahko na Prvem spremljali povolilno oddajo v kateri smo vas sproti obveščali o volilnem izidu.
Naši novinarji so se oglašali iz vseh volilnih štabov. Poročali so o veselju in razočaranju kandidatov, njihovih podpornikov in spremljevalcev, načrtih za prihodnost – predvsem politično.
V studiu sta analitika dr. Samo Uhan in dr. Matevž Tomšič komentirala tako volilno kampanjo kot volilni izid. Ugotavljali smo, kdo je bil v predsedniški tekmi zraven samo zato, ker je moral biti zaradi stranke, kdo je bil resen protikandidat aktualnemu predsedniku, kdo se je v predsedniško tekmo podal zaradi lastne promocije.
Ozrli smo seo tudi naprej – pozno spomladi nas čakajo še parlamentarne volitve. In za nekatere politične stranke je bila predsedniška tekma idealen oder prav za pripravo nanje. Oddajo je vodila Jolanda Lebar.
Analize in komentarji prvega kroga predsedniških volitev 2017
Majhna udeležba; ankete, ki so tudi tokrat kazale drugače od končnega izida; polom parlamentarnih strank in neprepričljiva desnica – to je nekaj od sklepov, ki jih je mogoče opaziti v delnih izidih prvega kroga predsedniških volitev.
Konkretneje: Borut Pahor – v nasprotju s številnimi napovedmi – ni zmagal v prvem krogu, Nova Slovenija je v spopadu z SDS potegnila kratko, vse kandidatke desno od sredine pa so skupno dobile manj kot desnosredinski kandidat na zadnjih volitvah. S krepko in resno analizo pokazanega se bo morala spoprijeti tudi največja vladna stranka. Kako pa lahko predsedniške volitve vidimo kot predigro državnozborskih?
Borutu Pahorju so sicer skoraj vse ankete zadnje dni napovedovale zmago v prvem krogu, kljub temu pa je dobljenih nekaj več kot 47 odstotkov glasov podpore opisal kot izjemen dosežek. Z doseženimi skoraj 25-imi odstotki podpore je zadovoljen tudi Marjan Šarec, oba pa se že ozirata v drugi krog in na teme, ki se bodo odpirale v prihodnjih treh tednih.
O izidih predsedniških volitev poročajo tudi tuji mediji. Večina izraža presenečenje, da Borut Pahor ni zmagal v prvem krogu. Hrvaški Jutranji list ocenjuje, da je Pahorju odvzela glasove Romana Tomc iz SDS, ki je dobila dvakrat večjo podporo, kot so ji kazale predvolilne napovedi. Avstrijski mediji navajajo, da je Pahorju škodovala pičla volilna udeležba, ki da je tudi posledica jasno napovedane njegove zmage. Navajajo tudi uspeh skrajno desnega kandidata Andreja Šiška, ki je pustil za seboj tudi kandidatko vladajoče stranke SMC Majo Makovec Brenčič. Nizek odstotek podpore tej kandidatki omenjata tudi nemški Die Zeit ter britanski Reuters, ki dodajata, da gre za svarilo predsedniku vlade Miru Cerarju in njegovi stranki pred parlamentarnimi volitvami prihodnje leto.
V nedeljo zvečer ste lahko na Prvem spremljali povolilno oddajo v kateri smo vas sproti obveščali o volilnem izidu.
Naši novinarji so se oglašali iz vseh volilnih štabov. Poročali so o veselju in razočaranju kandidatov, njihovih podpornikov in spremljevalcev, načrtih za prihodnost – predvsem politično.
V studiu sta analitika dr. Samo Uhan in dr. Matevž Tomšič komentirala tako volilno kampanjo kot volilni izid. Ugotavljali smo, kdo je bil v predsedniški tekmi zraven samo zato, ker je moral biti zaradi stranke, kdo je bil resen protikandidat aktualnemu predsedniku, kdo se je v predsedniško tekmo podal zaradi lastne promocije.
Ozrli smo seo tudi naprej – pozno spomladi nas čakajo še parlamentarne volitve. In za nekatere politične stranke je bila predsedniška tekma idealen oder prav za pripravo nanje. Oddajo je vodila Jolanda Lebar.
Z Borisom Popovičem se je pogovarjala Nika Benedik:
Z Angelco Likovič se je pogovarjala Nataša Lang:
Z dr. Majo Makovec Brenčič se je pogovarjala Urška Valjavec:
S Suzano Laro Krause se je pogovarjala Urška Jereb Brankovič:
Z Borutom Pahorjem se je pogovarjala Nataša Mulec:
Z Marjanom Šarcem se je pogovarjala Maja Derčar:
Z Romano Tomc se je pogovarjal Robert Škrjanc:
Z Ljudmilo Novak se je pogovarjala Tina Lamovšek:
Z Andrejem Šiškom se je pogovarjala Irena Kodrič Cizerl:
Olimpijski slogan hitreje, višje, močneje – skupaj, zadnja beseda je bila dodana na olimpijskih igrah v Tokiu – velja tudi ali pa še bolj za paraolimpijske igre. Dosežke in napore športnikov invalidov lahko občudujemo prav tako ali pa še bolj. Spremljate jih lahko v Parizu, v katerem so se sinoči začele paraolimpijske igre. O tamkajšnjem ozračju in zanimivih tekmah smo se pogovarjali z Markom Polakom, ki spremlja igre na kraju samem.
Ključ do dobrega počutja tako odraslih kot otrok je kakovostno in dovolj dolgo spanje. Več o pomenu spanja sta nam zaupali Špela Šebenik in njena sogovornica Brigita Zupančič Tisovec z NIJZ, ki sta naslovili tudi vprašanje, zakaj se odrasli drugače odpravljamo spat kot otroci. Otroci pa se lahko odpravijo spat s pravljicami: z branjem iz knjig, spontanim pripovedovanjem ali poslušanjem oddaje Lahko noč, otroci!. Prihodnjih pet četrtkov boste lahko slišali nove radijske uspavanke sodobnih slovenskih avtorjev, ki so nastale v sodelovanju prvega programa Radia Slovenija in A1 Slovenija. Režiserka Špela Kravogel nam je predstavila nova pravljična doživetja oddaj Lahko noč, otroci!. Prva bo na sporedu nocoj.
Kar 55 odstotkov zaposlenih namerava zapustiti dolgotrajno oskrbo. Glavni razlogi, da kadri zapuščajo te poklice so: nizke plače, težki delovni pogoji in podcenjenost poklica v družbi. To je del ugotovitev dveletnega projekta, ki ga je izvedla Fakulteta za zdravstvene nege v sodelovanju z Inštitutom Antona Trstenjaka. Kako privabiti mlade, da bodo prišli in ostali zaposleni v tej panogi? Odgovorni imajo pred seboj izjemno velik izziv. Več pa v prispevku Urške Valjavec. FOTO: Pixabay
Otroško in mladinsko petje imata v naši RTV hiši dolgo tradicijo, vse od petdesetih let prejšnjega stoletja. Vsako sezono s svojimi posnetki bogatita nacionalni zvočni arhiv in pa radijske in televizijske programe ter koncertne sporede, posnetki zborov pa so del šolskega sistema in zbora dajeta zgled osnovnošolskemu petju v Sloveniji. Da bi se prepevanje slišalo tudi v prihodnosti, je potrebno zbora vsako leto osvežiti z novimi močmi. Zato med svoje vrste vabijo nove pevke in pevce, ki lahko postanejo del zborovske tradicije na RTV Slovenija. V Otroški pevski zbor vabimo otroke, stare od 7 do 11 let, pripravijo naj pesem v slovenskem jeziku. Avdicija bo v ponedeljek, 2. in sredo, 4. septembra od 16. ure na Radiu Slovenija. Vse podatke in spletni prijavni obrazec najdete na strani zbori.rtvslo.si. V Mladinski pevski zbor pa vabimo fante in dekleta med 12. in 16. letom starosti, pripravijo naj pesem v slovenskem jeziku – 4. septembra od 17.45 in 9. septembra od 17. ure na Radiu Slovenija. Podrobnosti izveste na povezavi: https://zbori.rtvslo.si/
Počitnice so čas, ko se številni mladi odločijo, da bodo opravljali študentsko delo. Ponudba del je raznovrstna, nekatera med njimi pa so prav posebna in ne prinesejo le denarnega priliva, ampak tistim, ki ga opravljajo, omogočijo tudi pridobivanje neprecenljivih življenjskih izkušenj. Za eno izmed takih del se je odločila 15-letna Varja Štimec, ki je tri tedne v avgustu preživela na planinski koči.
Slovenija je ena izmed prvih držav, ki je lani novembra uzakonila pravico do odklopa. Delodajalec mora sedaj z ukrepi zagotoviti, da ne bo posegal v prosti čas delavca. Ustrezne ukrepe mora sprejeti do sredine novembra. Kakšne? Tudi o tem v pogovoru Urške Valjavec s pravnico Nino Scortegagna Kavčnik. Najprej pa o tem, zakaj po mnenju sogovornice nov člen ZDRja ne prinaša nobene novosti razen te, da je pravica dejansko dobila ime.
Oddelek za šolanje službenih psov, ki je od leta 2008 v Gmajnicah v Ljubljani, letos zaznamuje že 75 let delovanja. V tem času so na oddelku izšolali veliko psov tako za pomoč pri iskanju pogrešanih ljudi in obrambi kot tistih, ki pomagajo pri iskanju različnih drog, razstreliva, orožja in podobnih predmetov ter substanc. Nino Popadić, vodja oddelka za šolanje službenih psov, pojasnjuje, da psi lahko iščejo skorajda vse, saj vohajo kar od deset do stotisočkrat bolje kot človek. Ta hip je v Sloveniji na delu 78 psov za splošno uporabo ter 38 specialističnih psov. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Andreja Čokl.
Raoul Wijsma, je s Slovenijo povezan že od mladih nog; te dni na turneji po celotni Sloveniji predstavlja prav poseben projekt z naslovom The Waterman, oz. Povodni mož, katerega je navdihnil mit prvič izpričan v delu Janeza Vajkarda Valvasorja, Slava vojvodine Kranjske in kasneje ustvarjene balade našega največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna.
Izšel je najnovejši projekt vsestranskega glasbenika Žige Murka, album Your Love, ki predstavlja prelomnico v njegovem ustvarjanju. Žigova glasbena pot se je sicer začela z izobraževanjem v klasični glasbi, ko je študiral klavir in pozavno, in se nadaljevala na Jazzovskem konservatoriju v Rotterdamu. Med študijem in po vrnitvi v Slovenijo je nastopal na številnih prizoriščih, tako doma kot po Evropi. V zadnjih desetih letih se je uveljavil kot eden vodilnih producentov elektronske glasbe v Sloveniji, saj je izdal več kot 30 albumov in nastopal na uglednih festivalih po Evropi, Sloveniji in Ameriki. Na albumu Your Love pa se Žiga Murko prvič predstavlja kot pevec in avtor.
Na Brdu pri Kranju je pred začetkom novega šolskega leta potekala že tradicionalna konferenca ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov. Srečanja, ki ga je pripravil Zavod za šolstvo, se je udeležilo veliko število ravnateljic in ravnateljev vrtcev, osnovnih in srednjih šol iz vse Slovenije. Osrednja tema konference so bile spremembe, ki jih bodo v prihajajočem šolskem letu izvajale šole, ter prenova učnih načrtov. Nove učne načrte bodo po napovedih zavoda za šolstvo začeli uvajati leta 2026.
V teh dneh se je v Kairu zbralo več kot 2000 skavtov iz 176 držav in sicer se povezujejo in izmenjujejo mnenja na 43. svetovni skavtski konferenci. Dogodek je osredotočen na proslavljanje dosežkov skavtskega gibanja, ki je doseglo rekordnih 57 milijonov članov, in na sprejetje vizionarske poti za prihodnje desetletje. Konferenca obravnava pomembne teme kot so mir, trajnost, vodenje mladih in človekove pravice. Med ključnimi govorniki so tudi predstavniki Združenih narodov. Slovenske barve zastopajo 4 člani Zveze tabornikov Slovenije: ROK PANDEL, načelnik ZTS, URBAN LEČNIK SPAIĆ, pomočnik za mreženje in partnerstva pri ZTS, JASNA VINDER, starešina ZTS in JANEZ JANI MAJES, načelnik za mednarodno dejavnost pri ZTS.
Razmere v zdravstvu so slabe, dostop do izbranega osebnega zdravnika pa vse težji. Šele ko pride do zdravstvenih težav, se ljudje zavedamo, kako pomembno je dobiti ustrezno zdravniško oskrbo in diagnozo, na podlagi katere bo zdravljenje učinkovito. Kako do izbranega osebnega zdravnika oz. zdravnice v krajih, kjer jih sploh ni na voljo, sta se Lucija Vidergar in Julija Kandare pozanimali pri Ani Vodičar na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in pri doktorici Mirjani Jovanović v ZD Ljubljana.
Letos mineva 60 let od ustanovitve Botaničnega rezervata na Snežniku. Območje nad 1400 metrov nadmorske višine so leta 1964 zavarovali zaradi izjemne raznovrstnosti in redkosti flore ter tako prepovedali trganje in izkopavanje rastlin. Prepovedane so tudi paša, sečnja in košnja. Na tej kraški planoti med več kot 50 zavarovanimi rastlinami raste tudi Dinarska smiljka, ki je trenutno najbolj ogrožena rastlina pri nas. O pomenu snežniškega botaničnega rezervata se je Julija Kandare pogovarjala z dr. Boštjanom Surino, izrednim profesorjem za botaniko na Univerzi na Primorskem. Da je posegov v zavarovano območje z leti manj, pa ji je povedal Darko Štemberger, oskrbnik koče Draga Karolina na Snežniku.
V Rijadu, glavnem mestu Savdske Arabije, je pred kratkim potekala 56. Mednarodna kemijska olimpijada. Olimpijade so se pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) in Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (FKKT) udeležili tudi slovenski dijaki. In bili zelo uspešni: v hudi konkurenci 333 mladih kemikov iz 87 držav so si priborili štiri bronaste medalje, in sicer: Matej Nastran (Gimnazija Škofja Loka), Filip Zver (Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer), Luka Gašperlin (Gimnazija Škofja Loka) in Gabriel Žnidaršič (Gimnazija Vič).
V Chicago se je mesec dni po konvenciji republikancev, kjer so potrdili Donalda Trumpa za predsedniškega kandidata, včeraj začela še konvencija demokratov, na kateri bodo v boj za položaj predsednika ZDA tudi uradno poslali Kamalo Harris. Komentira naš dopisnik Andrej Stopar.
Devetnajstega avgusta obeležujemo mednarodni dan humanitarnih organizacij. Lucija Vidergar je ob tej priložnosti obiskala tako Zvezo prijateljev mladine Slovenije kot tudi Slovensko Karitas, ter preverila, kako poteka zbiranje šolskih potrebščin za otroke iz socialno ogroženih družin. Na obeh organizacijah poudarjajo, da so stiske velike, pomoč pa vedno dobrodošla. Predvsem si prizadevajo za to, da otroke v šoli ne bi spremljala stigma in sram, ampak bi se počutili enakovredne svojim sošolcem.
Turistična slika na Hrvaškem je glede nočitev podobna kot v minulih letih, pozna pa se upad zlasti nemških turistov, tudi tistih petičnih. Tipičen nemški turist ne mara nenadnih in občutnih podražitev, ki si jih marsikje privoščijo naši južni sosedje, zato se odloča za cenejše destinacije v Španiji, Turčiji, Italiji in Franciji. Med državami, za katere se za dopust odločajo Nemci, je Hrvaška zdrsnila na šele deveto mesto.
V prihodnjih minutah se selimo na Ptujsko goro v baziliko Marije zavetnice s plaščem, ki je ob današnjem Velikem šmarnu cilj popotovanja več tisoč romarjev. Na Ptujski gori jih letno naštejejo več deset tisoč, največ pa prav na današnji praznik Marijinega vnebovzetja. Številni so v baziliki dočakali sončni vzhod, procesije z lučkami in petja Marijinih pesmi pa se je na praznični predvečer udeležilo več kot 700 vernikov. Radijsko razglednico je s Ptujske gore poslala Sara Zmrzlak.
Romi v Prekmurju so v večini rimokatoliki, zato nekateri današnji dan preživijo še posebej praznično. Med 215 hišami na Pušči skoraj ni hiše, ki zunaj ne bi imela bodisi podobe Marije bodisi rožnega venca. Kako verni so Romi v Prekmurju in zakaj častijo prav Marijo?
Na Fužinskem gradu že od leta 1972 deluje Arhitekturni muzej Ljubljana, zadnjih 14 let poznan kot Muzej za arhitekturo in oblikovanje – MAO. V zbirkah muzeja hranijo bogato dediščino arhitekture, oblikovanja in fotografije 20. in 21. stoletja. O širokem naboru tem in področij, ki jih pokriva muzej, govori tudi razstava »Grad – Koncepti, predmeti, prostori«, ki pa se ne osredotoča le na zgodovino Gradu Fužine, ampak na domiseln način predstavlja preteklo dogajanje zadnjih petih stoletij na tem področju ter med njih vpleta tudi elemente sodobnosti. Razstavo je obiskala Lucija Vidergar. Bere Darja Pograjc.
Neveljaven email naslov
