Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Volivci v Lombardiji in Venetu odločali o večji regionalni avtonomiji

23.10.2017

Volivci italijanskih dežel Lombardija in Veneto, ki ju vodi desničarska Severna liga, so včeraj odločali o večji regionalni avtonomiji. Referenduma, ki je imel posvetovalno vrednost, se je udeležilo zmerno število volivcev, ki pa so skoraj plebiscitarno glasovali za več samostojnosti. V igri sta zlasti denar od vplačanih davkov ter gospodarsko razvojna politika bogatega severa države.

Volivci italijanskih dežel Lombardija in Veneto, ki ju vodi desničarska Severna liga, so včeraj odločali o večji regionalni avtonomiji

Volivci italijanskih dežel Lombardija in Veneto, ki ju vodi desničarska Severna liga, so včeraj odločali o večji regionalni avtonomiji. Referenduma, ki je imel posvetovalno vrednost, se je udeležilo zmerno število volivcev, ki pa so skoraj plebiscitarno glasovali za več samostojnosti. V igri sta zlasti denar od vplačanih davkov ter gospodarsko razvojna politika bogatega severa države.

Okoli 40 odstotna udeležba v Lombardiji – za večjo avtonomijo pa več kot 95 odstotkov glasov. Predsednik dežele Roberto Maroni ima zdaj mandat za pogajanja z Rimom: doma bi rad zadržal polovico od 54 milijard evrov razlike med vplačanimi davki in denarjem, ki ga Rim v Lombardijo vrne. Hoče tudi več pristojnosti pri varnostni in migrantski politiki, na mednarodnem in raziskovalnem področju, s čimer hoče doseči večjo kompetitivnost izvoza.

Zahtevali bomo davčni federalizem, v Venetu pa mora ostati 90 odstotkov vplačanih davkov.« Tako predsednik te dežele Luca Zaia, kjer je glasovalo 57 odstotkov volivcev – dobrih 98 odstotkov Za večjo avtonomijo. Zaia zahteva tudi proste roke pri delovni zakonodaji in industrijski razvojni politiki.

Med osmimi deželami bogatega italijanskega severa so tri avtonomne že po ustavi. Četrta, Emilija Romanja, se že pogaja za večjo avtonomijo, Lombardija in Veneto bosta na to pot stopili zdaj – podobno napoveduje še sedma, Ligurija.

Rezultat včerajšnjih referendumov utrjuje premoč desnosredinske strankarske naveze pred novembrskimi volitvami na Siciliji in pomladanskimi parlamentarnimi volitvami.


Aktualna tema

4545 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Volivci v Lombardiji in Venetu odločali o večji regionalni avtonomiji

23.10.2017

Volivci italijanskih dežel Lombardija in Veneto, ki ju vodi desničarska Severna liga, so včeraj odločali o večji regionalni avtonomiji. Referenduma, ki je imel posvetovalno vrednost, se je udeležilo zmerno število volivcev, ki pa so skoraj plebiscitarno glasovali za več samostojnosti. V igri sta zlasti denar od vplačanih davkov ter gospodarsko razvojna politika bogatega severa države.

Volivci italijanskih dežel Lombardija in Veneto, ki ju vodi desničarska Severna liga, so včeraj odločali o večji regionalni avtonomiji

Volivci italijanskih dežel Lombardija in Veneto, ki ju vodi desničarska Severna liga, so včeraj odločali o večji regionalni avtonomiji. Referenduma, ki je imel posvetovalno vrednost, se je udeležilo zmerno število volivcev, ki pa so skoraj plebiscitarno glasovali za več samostojnosti. V igri sta zlasti denar od vplačanih davkov ter gospodarsko razvojna politika bogatega severa države.

Okoli 40 odstotna udeležba v Lombardiji – za večjo avtonomijo pa več kot 95 odstotkov glasov. Predsednik dežele Roberto Maroni ima zdaj mandat za pogajanja z Rimom: doma bi rad zadržal polovico od 54 milijard evrov razlike med vplačanimi davki in denarjem, ki ga Rim v Lombardijo vrne. Hoče tudi več pristojnosti pri varnostni in migrantski politiki, na mednarodnem in raziskovalnem področju, s čimer hoče doseči večjo kompetitivnost izvoza.

Zahtevali bomo davčni federalizem, v Venetu pa mora ostati 90 odstotkov vplačanih davkov.« Tako predsednik te dežele Luca Zaia, kjer je glasovalo 57 odstotkov volivcev – dobrih 98 odstotkov Za večjo avtonomijo. Zaia zahteva tudi proste roke pri delovni zakonodaji in industrijski razvojni politiki.

Med osmimi deželami bogatega italijanskega severa so tri avtonomne že po ustavi. Četrta, Emilija Romanja, se že pogaja za večjo avtonomijo, Lombardija in Veneto bosta na to pot stopili zdaj – podobno napoveduje še sedma, Ligurija.

Rezultat včerajšnjih referendumov utrjuje premoč desnosredinske strankarske naveze pred novembrskimi volitvami na Siciliji in pomladanskimi parlamentarnimi volitvami.


06.02.2018

Karneval v Viareggiu

Karneval v Viareggiu je ena najbolj znanih pustnih prireditev v Italiji, na kateri se domačini predstavljajo z ogromnimi alegoričnimi vozovi na politične in socialne teme. Predstava na priobalni promenadi je obilno zabeljena s plesom in rajanjem. V Viareggio se je zapeljal tudi naš rimski dopisnik Janko Petrovec.


06.02.2018

Dan varne rabe interneta

Na slovenski točki osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav Safe.si so ob mesecu varne rabe interneta, ki poteka tudi letošnji februar, pripravili nova gradiva, različne dejavnosti na šolah in celodnevni seminar s predavanji. Tokratni dan varne rabe interneta poteka pod geslom Ustvarjaj, povezuj in širi spoštovanje: prijaznejši internet se začne s teboj.


05.02.2018

Emonika

Beseda Emonika v slovenskem prostoru izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške postaje in po izgradnji nove avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še nima. Pogodbo o njeni izgradnji sta pred dobrim desetletjem podpisala takratna predsednika vlade Slovenij in Madžarske. A kot kaže je v tem času propadel že drugi poskus uresničitve tega projekta. 


05.02.2018

O slikanici, ki razburja Hrvate

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


02.02.2018

Nakupovanje v digitalnerm svetu

20-to stoletje je zaznamovalo rojstvo veleblagovnice in nakupovalnega centra kot posvečenega prostora potrošniške družbe. Za pionirja obmestnega nakupovalnega centra velja veleblagovnica Northgate, ki so jo zgradili leta 1950 v Seattlu v Združenih državah Amerike. 21-to stoletje zaznamuje digitalizacija vseh področij našega življenja, tudi nakupovanja. Seattle pa je spet mesto, kjer so odprli prvo trgovino svoje vrste na svetu.


02.02.2018

Kurentovanje na Ptuju

Kurenti si bodo opolnoči nadeli svoje zvonce. Do pustnega torka se v predvsem v Spodnjem Podravju obeta pestro dogajanje. Kurentovanje bo privabilo 100.000 ljudi.


01.02.2018

Poklici prihodnosti

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


01.02.2018

Rošade v vodstvu NSi

Na čelu NSi je prišlo do menjave. Kako vidi stranko v prihodnosti v.d. Matej Tonin? Kako potezo komentira analitik dr. Alem Maksutti?


31.01.2018

Zakon referendum ni v skladu z ustavo

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


31.01.2018

Računsko sodišče ugotovilo velike kršitve v UKC

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


31.01.2018

Lahko je brati

Ste vedeli, da skoraj 20 odstotkov Slovenk in Slovencev vsaj v enem obdobju življenja potrebuje tako imenovano lahko branje? Brez njega so slabše obveščeni in slabše socialno vključeni, poudarjajo v zavodu Risa – centru za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje, v katerem so pripravili današnji posvet in predstavili začetek projekta »Lahko je brati«, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz evropskega socialnega sklada. Prispevek Petre Medved Avtorica fotografije: Veronika Rot – Dostopno


31.01.2018

Trumpov letni nagovor kongresa

Ameriški predsednik je nagovoril oba domova ameriškega kongresa – opravil je t.i. State of the Union.


30.01.2018

Kvizum

Zagotovo znate našteti vsaj 5 odmevnih dosežkov slovenskih športnikov – pa bi znali našteti 5 dosežkov slovenskih znanstvenikov, inženirjev oziroma inovatorjev? V začetku januarja je na spletu zaživel kviz Slovenski kvizum, ki je sestavljen iz 58tih vprašanj, ki vam bodo razkrila izjemno zgodovino slovenskih inovacij globalnega pomena. O projektu, ki si prizadeva krepiti samozavest Slovencev kot naroda inženirjev in inovatorjev ter utrditi prepoznavnost Slovenije kot zelene referenčne države v digitalni Evropi, se je pozanimala Lea Ogrin.


29.01.2018

Novosti razpisa za vpis v srednje šole

Letošnji razpis za vpis v srednje šole ima dve vsebinski novosti: ministrstvo je razširilo mrežo šol in programov za vajeniško obliko šolanja in zaradi pobud lokalnega gospodarstva bodo nekatere srednje šole začele izvajati nove programe. O vsebini razpisa za srednje šole se Nataša Lang pogovarja z Matejo Gornik Mrvar z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.


29.01.2018

Zaposlovanje starejših

Slovenija je med državami v Evropski uniji, ki jih podaljševanje življenjske dobe najbolj zaznamuje. Zato je izrednega pomena zagotavljanje udeležbe starejših delavcev na trgu dela. Kljub temu, da je rešitev na videz preprosta, vseživljenjska skrb za zdravje in pridobivanje novih veščin, pa je zavest o pomenu starejših na trgu dela dokaj nizka. Prispevek Urške Valjavec.


29.01.2018

Jutranji pogovor s Polono Fijavž

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


25.01.2018

Marko Pavliha o kandidaturi za mednarodno funkcijo

Pri kandidaturi za mesto v mednarodnih institucijah je izredno pomembna politična podpora doma, vendar je slovenski kandidati pogosto nimajo. Doktor Marko Pavliha v pogovoru opisuje svojo izkušnjo s kandidaturo za Mednarodno sodišče za pravo morja v Hamburgu.


26.01.2018

Ko bakterije sodelujejo in celo goljufajo

Zaradi sezone prehladov, gripe in pljučnic smo v tem obdobju bolj pozorni na novice o virusih, bakterijah in drugih nadležnih mikrobih. Nova odkritja nam mikroorganizme prikazujejo v povsem novi luči, saj je vedno več znanega o njihovem družbenem življenju. Vse bolj se kaže, da so povezave med bakterijami veliko bolj pisane, kot smo si mislili. Raziskovalci namreč pravijo, da lahko odnose med njimi opišemo s pojmi, kot so sodelovanje, altruizem, tekmovanje in celo goljufanje. Fenomen je raziskal Iztok Konc. Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani se je pogovarjal z mikrobiologinjo prof. dr. Ines Mandić Mulec. Foto: Eric Erbe, digital colorization by Christopher Pooley, both of USDA, ARS, EMU/ WikimediaCommons, cc


25.01.2018

Pogovor z dr. Markom Pavliho

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


24.01.2018

Svetovni gospodarski forum v Davosu

Ali lahko srečanje svetovne gospodarske, politične in tudi znanstvene elite kaj spremeni v svetu?


Stran 200 od 228
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov