Izsledki pilotnega projekta Ekologov brez meja o zavrženi hrani v slovenskih bolnišnicah in domovih za starejše.

V Sloveniji letno zavržemo skoraj 151 tisoč ton hrane, 19 % k celotni količini prispevajo obrati za strežbo hrane, med katere spadajo tudi javne ustanove

Če bi bila zavržena hrana svoja država, bi bila globalno gledano takoj za Združenimi državami Amerike in Kitajsko, tretja največja onesnaževalka našega planeta, ugotavlja klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Na Zemlji letno zavržemo kar 1,3 milijarde ton hrane. Če pa pogledamo okvirne ocene za Slovenijo, saj točnih podatkov ni, pa vsak Slovenec letno povprečno v smeti vrže 73 kilogramov hrane. 19 % k celotni količini prispevajo obrati za strežbo hrane, med katere spadajo tudi javne ustanove kot so šole, vrtci, vojašnice, bolnišnice in domovi za starejše. Merjenja količin zavržene hrane v zadnjih dveh so se v okviru prvega tovrstnega projekta v Sloveniji pred kratkim lotili v društvu Ekologi brez meja.

V okviru pilotnega projekta so zavrženo hrano 1 dan merili v novomeški bolnišnici in 1 teden v Domu starejših občanov Tezno. Zanimalo jih je, koliko hrane zavržejo, za katera živila oziroma jedi gre ter kakšen je finančni učinek zavržkov. Številki, do katerih so se dokopali z merjenjem zavržene hrane, sta 111 ton letno v bolnišnici in 22 ton letno v domu za starejše. V domu so pojedli 83 % servirane hrane, v bolnišnici le 60 %. Bolnišnica zaradi tega dnevno izgubi okoli 360 evrov, dom nekaj več kot 130. 5 % vse hrane v bolnišnici je ostalo popolnoma nedotaknjene. Več pa v prispevku Andreje Gradišar.