Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
22. aprila lani, tik po sprejetju dogovora med Evropsko unijo in Turčijo, so aktivisti Solidarnostne iniciative za begunce zasedli 7-nadstropni hotel City Plaza v Atenah. Zdaj praznujejo leto in pol delovanja. Jorgos Maniatis, eden izmed članov organizacijskega odbora, pravi, da praznujejo vsakih šest mesecev, saj njihov obstoj še vedno visi na nitki. Zasedba hotela je nezakonita, kar Jorgos odkrito tudi pove. Lastnice hotela so še vedno banke, ki so ga leta 2009 zapečatile, ker je bila takratna lastnica banki dolžna več kot 800 tisoč evrov.
Pred letom in pol so aktivisti za begunce zasedli hotel City Plaza v Atenah
Mednarodne človekoljubne organizacije so pred dnevi naslovile odprto pismo na grškega premierja Alexisa Ciprasa, naj ustavi politiko zadrževanja beguncev na grških otokih. V namestitvenih centrih vladajo katastrofalne in nehumane razmere, kar so med drugim zapisali tudi opazovalci iz Sveta Evrope. Po analizi mednarodne človekoljubne organizacije Human Rights Watch se je beguncem še izdatno poslabšalo psihofizično stanje, čeprav so močno travmatizirani že prišli na otoke.
Namestitveni centri so prenatrpani, število beguncev v njih marsikje presega dvakratnik zmogljivosti.
Vendar ni vsepovsod tako. 22. aprila lani, tik po sprejetju dogovora med Evropsko unijo in Turčijo, so aktivisti Solidarnostne iniciative za begunce zasedli 7-nadstropni hotel City Plaza v Atenah.
Zdaj praznujejo leto in pol delovanja. Jorgos Maniatis, eden izmed članov organizacijskega odbora, pravi, da praznujejo vsakih šest mesecev, saj njihov obstoj še vedno visi na nitki. Zasedba hotela je nezakonita, kar Jorgos odkrito tudi pove. Lastnice hotela so še vedno banke, ki so ga leta 2009 zapečatile, ker je bila takratna lastnica banki dolžna več kot 800 tisoč evrov.
Projekt temelji na prostovoljstvu. V hotelu pomagajo Grki, begunci, ki so tukaj že dlje časa, tisti, ki so ravno prišli, in ljudje, ki prihajajo pomagat iz tujine.
V hotelu so pomagali tudi prostovoljci iz Združenih držav Amerike, Avstralije, Vietnama, Tunizije ali drugih držav, kjer ni ravno lahko dobiti vize za Grčijo.
Vsakdanje življenje v hotelu je po letu in pol veliko bolj sistematično in organizirano, saj so v tem času pridobili številne izkušnje. Pojavljajo pa se seveda tudi težave. Ena izmed večjih je finančni položaj. Jorgos Maniatis pravi, da vzdrževati 7-nadstropni hotel ni lahek zalogaj in stroški so visoki. Na začetku, ko so z zasedbo povzročili veliko pozornosti ter so njihove mednarodne kampanje bile tudi uspešne, je bilo lažje. Zdaj se stanje normalizira, zato pa se morajo boriti, da finančno preživijo.
Od države ali nevladnih organizacij ne prejemajo nikakršne finančne pomoči. To je tudi jasna politična identiteta City Plaze. Nočejo prejemati denarja od tistih, ki so odgovorni za zdajšnje nehumane razmere na grških mejah.
Število otrok v Plazi zavzema več kot tretjino prebivalcev. V hotelu je zdaj nastanjenih 350 stanovalcev, od tega je zagotovo 150 otrok.
Kot je večkrat poudaril Jorgos Maniatis, begunci v hotelu City Plaza ne bivajo zakonito, vendar pa so nastanjeni v humanih razmerah, prejemajo 3 obroke hrane na dan, pozimi imajo gretje, v hotelu potekajo številne dejavnosti, učijo se tujih jezikov, otroci hodijo v šolo, popoldan pa imajo v hotelu med drugim tudi plesni krožek. Njihovo psihofizično stanje pa se izboljšuje.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
22. aprila lani, tik po sprejetju dogovora med Evropsko unijo in Turčijo, so aktivisti Solidarnostne iniciative za begunce zasedli 7-nadstropni hotel City Plaza v Atenah. Zdaj praznujejo leto in pol delovanja. Jorgos Maniatis, eden izmed članov organizacijskega odbora, pravi, da praznujejo vsakih šest mesecev, saj njihov obstoj še vedno visi na nitki. Zasedba hotela je nezakonita, kar Jorgos odkrito tudi pove. Lastnice hotela so še vedno banke, ki so ga leta 2009 zapečatile, ker je bila takratna lastnica banki dolžna več kot 800 tisoč evrov.
Pred letom in pol so aktivisti za begunce zasedli hotel City Plaza v Atenah
Mednarodne človekoljubne organizacije so pred dnevi naslovile odprto pismo na grškega premierja Alexisa Ciprasa, naj ustavi politiko zadrževanja beguncev na grških otokih. V namestitvenih centrih vladajo katastrofalne in nehumane razmere, kar so med drugim zapisali tudi opazovalci iz Sveta Evrope. Po analizi mednarodne človekoljubne organizacije Human Rights Watch se je beguncem še izdatno poslabšalo psihofizično stanje, čeprav so močno travmatizirani že prišli na otoke.
Namestitveni centri so prenatrpani, število beguncev v njih marsikje presega dvakratnik zmogljivosti.
Vendar ni vsepovsod tako. 22. aprila lani, tik po sprejetju dogovora med Evropsko unijo in Turčijo, so aktivisti Solidarnostne iniciative za begunce zasedli 7-nadstropni hotel City Plaza v Atenah.
Zdaj praznujejo leto in pol delovanja. Jorgos Maniatis, eden izmed članov organizacijskega odbora, pravi, da praznujejo vsakih šest mesecev, saj njihov obstoj še vedno visi na nitki. Zasedba hotela je nezakonita, kar Jorgos odkrito tudi pove. Lastnice hotela so še vedno banke, ki so ga leta 2009 zapečatile, ker je bila takratna lastnica banki dolžna več kot 800 tisoč evrov.
Projekt temelji na prostovoljstvu. V hotelu pomagajo Grki, begunci, ki so tukaj že dlje časa, tisti, ki so ravno prišli, in ljudje, ki prihajajo pomagat iz tujine.
V hotelu so pomagali tudi prostovoljci iz Združenih držav Amerike, Avstralije, Vietnama, Tunizije ali drugih držav, kjer ni ravno lahko dobiti vize za Grčijo.
Vsakdanje življenje v hotelu je po letu in pol veliko bolj sistematično in organizirano, saj so v tem času pridobili številne izkušnje. Pojavljajo pa se seveda tudi težave. Ena izmed večjih je finančni položaj. Jorgos Maniatis pravi, da vzdrževati 7-nadstropni hotel ni lahek zalogaj in stroški so visoki. Na začetku, ko so z zasedbo povzročili veliko pozornosti ter so njihove mednarodne kampanje bile tudi uspešne, je bilo lažje. Zdaj se stanje normalizira, zato pa se morajo boriti, da finančno preživijo.
Od države ali nevladnih organizacij ne prejemajo nikakršne finančne pomoči. To je tudi jasna politična identiteta City Plaze. Nočejo prejemati denarja od tistih, ki so odgovorni za zdajšnje nehumane razmere na grških mejah.
Število otrok v Plazi zavzema več kot tretjino prebivalcev. V hotelu je zdaj nastanjenih 350 stanovalcev, od tega je zagotovo 150 otrok.
Kot je večkrat poudaril Jorgos Maniatis, begunci v hotelu City Plaza ne bivajo zakonito, vendar pa so nastanjeni v humanih razmerah, prejemajo 3 obroke hrane na dan, pozimi imajo gretje, v hotelu potekajo številne dejavnosti, učijo se tujih jezikov, otroci hodijo v šolo, popoldan pa imajo v hotelu med drugim tudi plesni krožek. Njihovo psihofizično stanje pa se izboljšuje.
Raziskovalnemu duhu Noči raziskovalcev se s projektom Humanistika, to si ti! pridružuje Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani skupaj s še štirinajstimi članicami ljubljanske univerze. Program bo temu primerno izredno pester in tudi interdisciplinaren. Segal bo od bioinformatike do umetnostne forenzike, od prebiranja srednjeveških rokopisov do matematičnih pobegov iz predavalnice. Lotili se boste lahko najrazličnejših eksperimentov in poklepetali z znanstveniki.
Spletno oko, Center za varnejši internet Slovenije in Uprava kriminalistične policije Generalne policijske sta pripravila že osmi posvet o zlorabi otrok na internetu, tokrat s podnaslovom Iz teorije v Prakso. Posvet je namenjen v prvi vrsti organom pregona, predstavnikom tožilstev in sodišč, ponudnikom internetnih storitev, pripravljavcem zakonodaje, zaposlenim v šolstvu in centrih za socialno delo ter nevladnim organizacijam, ki se ukvarjajo s to problematiko.
Osem let je minilo od katastrofalnih poplav, ki so prizadele osrednjo Slovenijo, še posebej Ljubljano. Takrat smo jim rekli stoletne poplave, tudi zato, ker nanje nismo bili pripravljeni. Kako pa je danes. Spet je tu jesen, za nami je že prvo močnejše deževje. Bomo spet presenečeni, če bomo po osmih letih spet doživeli stoletne poplave? Ali pa smo tokrat nanje bolje pripravljeni.
Delavnice, projekcije, vodstva po muzejih, galerijah, knjižnicah in drugih institucijah pa okrogle mize, odprta vrata raziskovalnih ustanov in znanstveni festivali na glavnih trgih štirih mest – vse to bo 28. septembra ponudila Evropska noč raziskovalcev. Včeraj smo na Prvem že povedali, kako bo videti raziskovanje v galeriji, danes pa se z Darjo Pograjc sprehajamo po Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri. Razlaga direktorica muzeja Natalija Polenec.
Letos mineva 150 let od začetka organiziranega odvetništva na Slovenskem. Odvetniki so bili pogosto gonilo demokratičnih sprememb, kljub temu da so bili vedno trn v peti vsakokratni vladajoči oblasti, pravi predsednik odvetniške zbornice Roman Završek. Danes so odvetniki ustavna kategorija, pa jih oblast ne jemlje vedno resno. Pogosto so med prvimi, ki opozarjajo na zakonodajne spodrsljaje. Včasih pa spodrsne tudi kateremu od odvetnikov, ko komentira aktualno družbeno dogajanje.Ob tej priložnosti je izšla obsežna monografija na 352 straneh, ki so jo predstavili danes. V njej je predstavljen razvoj odvetništva na Slovenskem, predstavljenih je 10 najbolj slavnih slovenskih odvetnikov ter portreti 28-tih pomembnejših odvetnikov. Z urednikom monografije, odvetnikom Andrejem Razdrihom, se je pogovarjala Jolanda Lebar.
Dokument povzema osnovno idejo in vizijo pravične trgovine, s katero je še vedno povezanih mnogo zmot.
Danes se v Ljubljani pod organizacijo Nacionalnega inštituta za javno zdravje odvija prvo nacionalno skupno srečanje izvajalcev SOPA, projekta, ki se glasi: Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola. Srečanja se udeležuje preko 400 strokovnjakov iz zdravstvenega in socialnega sektorja, kot tudi predstavniki nevladnih organizacij, zavoda za zaposlovanje, občin in policije, ki prihajajo iz različnih lokalnih okolij po Sloveniji. Marko Rozman
V petek se bodo v okviru Evropske noči raziskovalcev po vsej Sloveniji zvrstili številni dogodki. Raziskovalcev ne najdemo le v laboratorijih, temveč tudi marsikje drugje. Kakšno raziskovanje poteka v galerijah? O tem se je Urška Henigman pogovarjala z direktorico Pilonove galerije Ajdovšščina Tino Ponebšek.
Sogovornik Mojce Delač je bil Valter Suban, kapitan dolge plovbe, magister prometnih ved (UL FPP), bivši pomorščak, vendar še vedno vsakodnevno aktiven v pomorstvu. Svoja znanja glede zaščite je pridobival s praktičnimi izkušnjami na ladji, teoretično pa se je izpopolnjeval na Svetovni pomorski univerzi (WMU -World Maritime Organisation) v kraju Malmo na Švedskem, ki je bila ustanovljena prav z namenom izobraževanja pomorskih kadrov na višjem nivoju.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pogovor s kordinatorico projekta Noč ima svojo moč, ki bo v okviru Evropske noči raziskovalcev postregla s 170 dogodki v 21 krajih Slovenije.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kakšen je pomen in kakšen namen mestnih središč? Kaj bi moralo biti v njih, kakšna ponudba - za turiste ali za domačine? Kaj ne bi smelo manjkati – trgovine, restavracije, kulturne ustanove, tržnica, nočni lokali …? So mestna jedra namenjena prebivalcem ali turistom, kako ustaviti odseljevanje prebivalcev in oddajanje nepremičnin zgolj v turistične namene? Bi moral biti strogi center mesta povsod peš cona, bi ga morali urediti, kako se s tem spoprijemajo mestne oblasti, kakšne načrte imajo? Kako se s temi vprašanji soočajo v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, Rimu in Bruslju?
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Danes je Šmentov dan, kakor so dan, ko se obeležuje 25. obletnico društva Šent, poimenovali v združenju za duševno zdravje. Namen društva je varovanje človekovih pravic in dostojanstva oseb s težavami v duševnem zdravju, doseči višjo stopnjo njihove vključitve v družbo in povečati njihovo zaposljivost. Zelenico Plavalnega kluba Ilirija v Ljubljani, kjer ravnokar praznovanje je obiskal Marko Rozman.
Po treh letih od sprejetja uredbe o enotnem trgu telekomunikacij prvi zero rating paket pri nas. Urška Henigman se je o internetni nevtralnosti pogovarjala z direktorjem Inštituta Digitas Dušanom Cafom.
Danes so na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije pripravili »Dan odprtih vrat hiše znakovnega jezika«. Obiskovalcem so bile na voljo številne dejavnosti - od igralnice znakovnega jezika za najmlajše do ogleda spletne televizije, vrata je odprl svetovalni center, v katerem je bilo možno preizkusiti tehnične pripomočke za gluhe in naglušne osebe, osebe s polževim vsadkom in gluhoslepe, pripravili so različna predavanja, predstavili pa so tudi projekt »Priročna videoslovnica slovenskega znakovnega jezika«. Ker država še vedno ni prepoznala, da imajo tudi gluhi svoj znakovni jezik, bo Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije 14. novembra 2018 - na dan slovenskega znakovnega jezika vložila predlog za spremembo ustave. Prispevek Petre Medved.
September je mesec demence, ki je med največjimi zdravstvenimi, socialnimi in finančnimi izzivi sodobne družbe. V svetu vsake tri sekunde zboli en človek. V Sloveniji je po podatkih, ki so na voljo, 33 tisoč ljudi z demenco, v Evropi deset milijonov, na svetu 47 milijonov. Še bolj skrb vzbujajoče so strokovne ocene, da je od teh diagnosticiran le vsak četrti bolnik. Prav zato je zgodnje prepoznavanje izjemno pomembno.
Južnokorejski predsednik Mun Dže In in severnokorejski vodja Kim Džong Un sta se zavezala k jedrski razorožitvi Korejskega polotoka, železniški povezavi in združitvi v vojni ločenih družin. Ali bo Korejski polotok res postal dežela miru? O tem smo se pogovarjali z našim dopisnikom Urošem Lipuščkom.
Neveljaven email naslov