Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Špansko tožilstvo je za obtožene predstavnike katalonske vlade zahtevalo preiskovalni pripor, in sicer - razen v primeru enega ministra - brez možnosti izpustitve za plačilo varščine. Od 14-ih obtoženih ministrov jih na današnje zaslišanje na višjem sodišču v Madridu ni prišlo pet, med njimi tudi odstavljeni katalonski voditelj Carles Puigdemont. Po vsej Kataloniji pa so v protest proti političnim procesom zaposleni ob 12-ih prekinili delo.
Špansko sodišče je izdalo evropski nalog za prijetje Puigdemonta
Vir pri španskem ustavnem sodišču je včeraj sporočil, da bo sodišče najverjetneje danes izdalo evropski nalog za prijetje Puigdemonta. Dokler ta ne bo izdan, se lahko Puigdemont prosto giblje, nato pa bi lahko belgijski organi pregona odstavljenega predsednika katalonske vlade in ministre takoj pridržali ter jih izročili Španiji. Na novico o priprtju odstavljenih ministrov so se v Kataloniji odzvali z ogorčenjem in napovedali proteste. “Nedopustno je, da zaprejo legitimno izvoljeno vlado. Zato začenjamo teden mirnih državljanskih akcij, ki se bo končal z velikimi demonstracijami 12. novembra,” je na družbenem omrežju Twitter sporočila aktivistična katalonska organizacija Omnium Cultural. Kot poročajo tuje tiskovne agencije, so se pred nekaterimi mestnimi hišami v Kataloniji zborovanja v podporo priprtim začela že včeraj.
Na zaslišanje pred sodišči v Madridu je prišlo 15 predstavnikov odstavljenih katalonskih oblasti, med njimi pa ni bilo predsednika vlade Carlesa Puigdemonta in štirih ministrov. Njihov belgijski odvetnik je predlagal, da bi jih zaslišali iz Bruslja prek videokonference. Po vsej Kataloniji pa so v protest proti političnim procesom zaposleni ob dvanajstih ustavili delo.
Katalonski predsednik Carles Puigdemont in člani regionalne vlade naj zglasili na višjem sodišču v Madridu, potem ko je državni tožilec zoper njih zoper njih vložil obtožnice zaradi upora in malverzacij z javnimi sredstvi. Puigdemon za zdaj ostaja v Belgiji, kakšni so njegovi načrti, ni pojasnil. Katalonci imajo glede prihodnosti pokrajine mešana mnenja.
Španska vlada naj bi prevzela nadzor nad katalonskimi institucijami. Nekateri katalonski predstavniki so prišli na delo in zatrdili, da se ne bodo uklonili Madridu, a so morali ob spremstvu policije oditi iz pisarn. Španski državni tožilec pa je vložil obtožnice proti katalonski regionalni vladi, ki je obtožena upora.
Po poročanju španskih medijev naj bi odstavljeni katalonski predsednik Carles Puigdemont zbežal v Bruselj. Z njim naj bi v belgijsko prestolnico odšlo tudi več članov odstavljene katalonske vlade. Belgijski mediji poročajo, da naj bi Puigdemonta sprejela največja stranka v Flandriji, nacionalistična NVA. Član te stranke, minister v zvezni vladi Theo Francken, je včeraj dejal, da bi katalonski voditelj Puidgemont lahko zaprosil za azil v Belgiji. Iz Bruslja Matjaž Trošt.
V belgijski vladi za zdaj brez komentarja, prav tako v največji belgijski stranki, flamski nacionalistični NVA, brez jasnih sporočil o tem, kaj bo vodja odstavljene katalonske vlade počel v Belgiji. Flamska javna RTV – VRT – poroča o predvidenih sestankih s politiki stranke NVA ter z odvetniki. Prihod prvega obraza katalonskega odcepitvenega gibanja v evropsko prestolnico sledi včerajšnjim besedam ministra za migracije v zvezni vladi Thea Franckna, ki je podvomil v pravičnost morebitnega sodnega postopka proti vodji razpuščene katalonske vlade ter dodal, da bi katalonski voditelj Puidgemont lahko zaprosil za azil v Belgiji.
Minister Francken je dejal, da so v preteklosti dodeljevali zaščito baskom ter da se mu zdi možno, da bi za azil zaprosilo več kataloncev. Taka je zakonodaja in prošnjo vsakogar, ki bi zaprosil za azil, bi dosledno obravnavali. Belgija je sicer ena redkih evropskih džrav, ki sprejemajo prošnje za tovrstno zaščito državljanov Unije.
Zakon je zakon, pravi Francken in poudarja, da Španiji ne bi všeč, ko je šlo za Baske ali zdaj, ko gre za katalonce, a to je njihova težava. Francken sicer ni rekel, ali bi odstavljenemu vodji omenjene španske regije azil dejansko tudi dodelili. Ne razprava o kataloniji ne vprašanje političnega azila nista na dnevnem redu zvezne vlade, je sinoči poudarjal premier Charles Michel, podpredsednik vlade Kris Peeters je ministru Francknu očital pomanjkanje modrosti.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Špansko tožilstvo je za obtožene predstavnike katalonske vlade zahtevalo preiskovalni pripor, in sicer - razen v primeru enega ministra - brez možnosti izpustitve za plačilo varščine. Od 14-ih obtoženih ministrov jih na današnje zaslišanje na višjem sodišču v Madridu ni prišlo pet, med njimi tudi odstavljeni katalonski voditelj Carles Puigdemont. Po vsej Kataloniji pa so v protest proti političnim procesom zaposleni ob 12-ih prekinili delo.
Špansko sodišče je izdalo evropski nalog za prijetje Puigdemonta
Vir pri španskem ustavnem sodišču je včeraj sporočil, da bo sodišče najverjetneje danes izdalo evropski nalog za prijetje Puigdemonta. Dokler ta ne bo izdan, se lahko Puigdemont prosto giblje, nato pa bi lahko belgijski organi pregona odstavljenega predsednika katalonske vlade in ministre takoj pridržali ter jih izročili Španiji. Na novico o priprtju odstavljenih ministrov so se v Kataloniji odzvali z ogorčenjem in napovedali proteste. “Nedopustno je, da zaprejo legitimno izvoljeno vlado. Zato začenjamo teden mirnih državljanskih akcij, ki se bo končal z velikimi demonstracijami 12. novembra,” je na družbenem omrežju Twitter sporočila aktivistična katalonska organizacija Omnium Cultural. Kot poročajo tuje tiskovne agencije, so se pred nekaterimi mestnimi hišami v Kataloniji zborovanja v podporo priprtim začela že včeraj.
Na zaslišanje pred sodišči v Madridu je prišlo 15 predstavnikov odstavljenih katalonskih oblasti, med njimi pa ni bilo predsednika vlade Carlesa Puigdemonta in štirih ministrov. Njihov belgijski odvetnik je predlagal, da bi jih zaslišali iz Bruslja prek videokonference. Po vsej Kataloniji pa so v protest proti političnim procesom zaposleni ob dvanajstih ustavili delo.
Katalonski predsednik Carles Puigdemont in člani regionalne vlade naj zglasili na višjem sodišču v Madridu, potem ko je državni tožilec zoper njih zoper njih vložil obtožnice zaradi upora in malverzacij z javnimi sredstvi. Puigdemon za zdaj ostaja v Belgiji, kakšni so njegovi načrti, ni pojasnil. Katalonci imajo glede prihodnosti pokrajine mešana mnenja.
Španska vlada naj bi prevzela nadzor nad katalonskimi institucijami. Nekateri katalonski predstavniki so prišli na delo in zatrdili, da se ne bodo uklonili Madridu, a so morali ob spremstvu policije oditi iz pisarn. Španski državni tožilec pa je vložil obtožnice proti katalonski regionalni vladi, ki je obtožena upora.
Po poročanju španskih medijev naj bi odstavljeni katalonski predsednik Carles Puigdemont zbežal v Bruselj. Z njim naj bi v belgijsko prestolnico odšlo tudi več članov odstavljene katalonske vlade. Belgijski mediji poročajo, da naj bi Puigdemonta sprejela največja stranka v Flandriji, nacionalistična NVA. Član te stranke, minister v zvezni vladi Theo Francken, je včeraj dejal, da bi katalonski voditelj Puidgemont lahko zaprosil za azil v Belgiji. Iz Bruslja Matjaž Trošt.
V belgijski vladi za zdaj brez komentarja, prav tako v največji belgijski stranki, flamski nacionalistični NVA, brez jasnih sporočil o tem, kaj bo vodja odstavljene katalonske vlade počel v Belgiji. Flamska javna RTV – VRT – poroča o predvidenih sestankih s politiki stranke NVA ter z odvetniki. Prihod prvega obraza katalonskega odcepitvenega gibanja v evropsko prestolnico sledi včerajšnjim besedam ministra za migracije v zvezni vladi Thea Franckna, ki je podvomil v pravičnost morebitnega sodnega postopka proti vodji razpuščene katalonske vlade ter dodal, da bi katalonski voditelj Puidgemont lahko zaprosil za azil v Belgiji.
Minister Francken je dejal, da so v preteklosti dodeljevali zaščito baskom ter da se mu zdi možno, da bi za azil zaprosilo več kataloncev. Taka je zakonodaja in prošnjo vsakogar, ki bi zaprosil za azil, bi dosledno obravnavali. Belgija je sicer ena redkih evropskih džrav, ki sprejemajo prošnje za tovrstno zaščito državljanov Unije.
Zakon je zakon, pravi Francken in poudarja, da Španiji ne bi všeč, ko je šlo za Baske ali zdaj, ko gre za katalonce, a to je njihova težava. Francken sicer ni rekel, ali bi odstavljenemu vodji omenjene španske regije azil dejansko tudi dodelili. Ne razprava o kataloniji ne vprašanje političnega azila nista na dnevnem redu zvezne vlade, je sinoči poudarjal premier Charles Michel, podpredsednik vlade Kris Peeters je ministru Francknu očital pomanjkanje modrosti.
Sv. Jurij je eden najbolj priljubljenih svetnikov, je zavetnik številnih mest, župnij, celo držav. Na prav poseben način, s knjigami in vrtnicami, ga praznujejo Katalonci.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kaj lahko človeku zagotovi srečo – marksizem ali kapitalizem? – To je vprašanje, o katerem bosta danes ponoči razpravljala kontroverzni kanadski psiholog Jordan Peterson in nič manj razvpiti slovenski filozof Slavoj Žižek. Ker prvi velja za intelektualnega prvaka sodobne globalne desnice, drugi pa, prav tako v svetovnem merilu, za zastavonošo današnje levice, številni opazovalci menijo, da bi v Torontu, kjer bo soočenje potekalo, navsezadnje lahko videli veliki svetovnonazorski oziroma ideološki obračun našega časa. Pa je to res? Kaj pravzaprav smemo pričakovati od soočenja med Žižkom in Petersonom, je v pogovoru s filozofom, dr. Gregorjem Modrom, preverjal Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva
Tokrat se nam je v četrtkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki oglasila Karin Potočnik s Koroške, mlečne regije, kjer si želijo, da bi ljudje po mleko spet hodili s kanglicami. Zakaj in čemu vse bi to prispevalo, pa lahko slišite v pogovoru!
Se bolniki z vprašanji o evtanaziji v času, ko je podpornikom peticije za pravno ureditev pomoči pri dokončanju življenja uspelo zbrati 5000 podpisov, obračajo tudi na zastopnike pacientovih pravic? Duša Hlade Zore temu pritrdi. Trenutno zakon pacientu omogoča pravico do upoštevanja vnaprej izražene volje. Obrazec o vnaprejšnji zavrnitvi zdravstvene oskrbe lahko najdete na spletni strani ali pri zastopnikih pacientovih pravic, pri nekaterih osebnih zdravnikih, podrobnosti pa najdete tudi v prispevku Tine Lamovšek.
»Nikoli se nikomur dokup ni odvzel,« to je danes večkrat poudaril generalni direktor ZPIZA Marijan Papež. S tem se je odzval na pobudo civilne iniciative, ki zahteva spremembo zakonodaje na tem področju in po mnenju pokojninskega zavoda dejstev ne predstavlja objektivno. Urška Valjavec predstavlja pogled pokojninske zavarovalnice.
V sodobnem svetu je zmožnost procesiranja velikih količin informacij pogosto tisti dejavnik, ki ločuje med zmagovalci in poraženci. To nedvomno velja tudi za področje znanosti, kjer so velepodatkom prav tako lahko kos le vrhunski superračunalniški centri. V tem pogledu je nova pridobitev Kemijskega inštituta velikega pomena. Danes so tam namreč odprli Ažmanov računski center, ki nosi ime pionirja računalniške kvantne kemije pri nas, Andreja Ažmana. Z direktorjem Kemijskega inštituta Gregorjem Anderluhom se je pogovarjala Nina Slaček.
Evropsko sodišče za človekove pravice praznuje 60-letnico. Ob tej priložnosti so na ljubljanski pravni fakulteti pripravili posvet z naslovom ESČP - varuh človekovih pravic in vladavine prava. Za več kot 800 milijonov ljudi namreč to sodišče predstavlja zadnje upanje, da bodo njihove pravice spoštovane. Ali kot je med drugim dejal predsednik slovenskega ustavnega sodišča Rajko Knez: "Ko gre najbolj narobe, se obrnemo na Evropsko sodišče za človekove pravice. Kot smo lahko slišali, je Slovenija glede izvrševanja sodb ESČP-ja v zadnjih letih naredila velik premik. V štirih letih je število neizvršenih sodb z nekaj čez 300 zmanjšala na 11. In to kljub temu, da so nekatere sodbe boleče posegle v proračun.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Stanovanjska problematika mladih je vse bolj pereče vprašanje, ki terja sodelovanje več akterjev, predvsem pa države in občin. O razmerah na stanovanjskem področju za mlade so danes na okrogli mizi poleg okoljskega ministrstva in republiškega stanovanjskega sklada spregovorili tudi predstavniki mladinskih organizacij; skupaj so iskali odgovore na vprašanje, kako naj mladi pridejo ob vse višjih cenah nepremičnin in najemnin pridejo do lastniškega oziroma najemniškega stanovanja. Jure Čepin se je o tem pogovarjal z Nino Bavčar Čargo, direktorico Inštituta za mladinsko politiko, ki že več let podeljuje certifikate mladim prijazna občina. Povedala je, katere so glavne težave, s katerimi se ob vstopu na nepremičninski trg soočajo mladi.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Cvetna nedelja je sicer povezana predvsem z oljčnimi vejicami in butaricami, na Prvem pa smo nedeljsko jutro namenili bolj cvetočemu rastlinju. Z Matjažem Mastnakom se je Andreja Čokl pogovarjala o tem, zakaj narcis ne smemo podariti v šopku z drugimi cvetlicami, od kod v resnici izvirajo tulipani in kako so v 17. stoletju povzročili finančni zlom, kdaj so bile vijolice slovenski izvozni artikel in zakaj lepo dišeče vrtnice vzdržijo manj časa.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Imate dobro idejo, ki jo lahko izvedete pred svojim blokom, v sosednjem parku ali nekje zunaj v Ljubljani? Na primer popravilo koles ali postavitev gola za nogomet? Želite organizirati piknik sosedov, garažno razprodajo ali filmski večer? Mogoče bi lahko s prijatelji postavili visoko gredo, na kateri bi posadili zelišča? Ali pa bi skupaj s sosedi počistili lokalno otroško igrišče? Projekt Zunaj vam ahko pomaga, da svojo idejo uresničiš že letos.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov