Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Špansko tožilstvo je za obtožene predstavnike katalonske vlade zahtevalo preiskovalni pripor, in sicer - razen v primeru enega ministra - brez možnosti izpustitve za plačilo varščine. Od 14-ih obtoženih ministrov jih na današnje zaslišanje na višjem sodišču v Madridu ni prišlo pet, med njimi tudi odstavljeni katalonski voditelj Carles Puigdemont. Po vsej Kataloniji pa so v protest proti političnim procesom zaposleni ob 12-ih prekinili delo.
Špansko sodišče je izdalo evropski nalog za prijetje Puigdemonta
Vir pri španskem ustavnem sodišču je včeraj sporočil, da bo sodišče najverjetneje danes izdalo evropski nalog za prijetje Puigdemonta. Dokler ta ne bo izdan, se lahko Puigdemont prosto giblje, nato pa bi lahko belgijski organi pregona odstavljenega predsednika katalonske vlade in ministre takoj pridržali ter jih izročili Španiji. Na novico o priprtju odstavljenih ministrov so se v Kataloniji odzvali z ogorčenjem in napovedali proteste. “Nedopustno je, da zaprejo legitimno izvoljeno vlado. Zato začenjamo teden mirnih državljanskih akcij, ki se bo končal z velikimi demonstracijami 12. novembra,” je na družbenem omrežju Twitter sporočila aktivistična katalonska organizacija Omnium Cultural. Kot poročajo tuje tiskovne agencije, so se pred nekaterimi mestnimi hišami v Kataloniji zborovanja v podporo priprtim začela že včeraj.
Na zaslišanje pred sodišči v Madridu je prišlo 15 predstavnikov odstavljenih katalonskih oblasti, med njimi pa ni bilo predsednika vlade Carlesa Puigdemonta in štirih ministrov. Njihov belgijski odvetnik je predlagal, da bi jih zaslišali iz Bruslja prek videokonference. Po vsej Kataloniji pa so v protest proti političnim procesom zaposleni ob dvanajstih ustavili delo.
Katalonski predsednik Carles Puigdemont in člani regionalne vlade naj zglasili na višjem sodišču v Madridu, potem ko je državni tožilec zoper njih zoper njih vložil obtožnice zaradi upora in malverzacij z javnimi sredstvi. Puigdemon za zdaj ostaja v Belgiji, kakšni so njegovi načrti, ni pojasnil. Katalonci imajo glede prihodnosti pokrajine mešana mnenja.
Španska vlada naj bi prevzela nadzor nad katalonskimi institucijami. Nekateri katalonski predstavniki so prišli na delo in zatrdili, da se ne bodo uklonili Madridu, a so morali ob spremstvu policije oditi iz pisarn. Španski državni tožilec pa je vložil obtožnice proti katalonski regionalni vladi, ki je obtožena upora.
Po poročanju španskih medijev naj bi odstavljeni katalonski predsednik Carles Puigdemont zbežal v Bruselj. Z njim naj bi v belgijsko prestolnico odšlo tudi več članov odstavljene katalonske vlade. Belgijski mediji poročajo, da naj bi Puigdemonta sprejela največja stranka v Flandriji, nacionalistična NVA. Član te stranke, minister v zvezni vladi Theo Francken, je včeraj dejal, da bi katalonski voditelj Puidgemont lahko zaprosil za azil v Belgiji. Iz Bruslja Matjaž Trošt.
V belgijski vladi za zdaj brez komentarja, prav tako v največji belgijski stranki, flamski nacionalistični NVA, brez jasnih sporočil o tem, kaj bo vodja odstavljene katalonske vlade počel v Belgiji. Flamska javna RTV – VRT – poroča o predvidenih sestankih s politiki stranke NVA ter z odvetniki. Prihod prvega obraza katalonskega odcepitvenega gibanja v evropsko prestolnico sledi včerajšnjim besedam ministra za migracije v zvezni vladi Thea Franckna, ki je podvomil v pravičnost morebitnega sodnega postopka proti vodji razpuščene katalonske vlade ter dodal, da bi katalonski voditelj Puidgemont lahko zaprosil za azil v Belgiji.
Minister Francken je dejal, da so v preteklosti dodeljevali zaščito baskom ter da se mu zdi možno, da bi za azil zaprosilo več kataloncev. Taka je zakonodaja in prošnjo vsakogar, ki bi zaprosil za azil, bi dosledno obravnavali. Belgija je sicer ena redkih evropskih džrav, ki sprejemajo prošnje za tovrstno zaščito državljanov Unije.
Zakon je zakon, pravi Francken in poudarja, da Španiji ne bi všeč, ko je šlo za Baske ali zdaj, ko gre za katalonce, a to je njihova težava. Francken sicer ni rekel, ali bi odstavljenemu vodji omenjene španske regije azil dejansko tudi dodelili. Ne razprava o kataloniji ne vprašanje političnega azila nista na dnevnem redu zvezne vlade, je sinoči poudarjal premier Charles Michel, podpredsednik vlade Kris Peeters je ministru Francknu očital pomanjkanje modrosti.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Špansko tožilstvo je za obtožene predstavnike katalonske vlade zahtevalo preiskovalni pripor, in sicer - razen v primeru enega ministra - brez možnosti izpustitve za plačilo varščine. Od 14-ih obtoženih ministrov jih na današnje zaslišanje na višjem sodišču v Madridu ni prišlo pet, med njimi tudi odstavljeni katalonski voditelj Carles Puigdemont. Po vsej Kataloniji pa so v protest proti političnim procesom zaposleni ob 12-ih prekinili delo.
Špansko sodišče je izdalo evropski nalog za prijetje Puigdemonta
Vir pri španskem ustavnem sodišču je včeraj sporočil, da bo sodišče najverjetneje danes izdalo evropski nalog za prijetje Puigdemonta. Dokler ta ne bo izdan, se lahko Puigdemont prosto giblje, nato pa bi lahko belgijski organi pregona odstavljenega predsednika katalonske vlade in ministre takoj pridržali ter jih izročili Španiji. Na novico o priprtju odstavljenih ministrov so se v Kataloniji odzvali z ogorčenjem in napovedali proteste. “Nedopustno je, da zaprejo legitimno izvoljeno vlado. Zato začenjamo teden mirnih državljanskih akcij, ki se bo končal z velikimi demonstracijami 12. novembra,” je na družbenem omrežju Twitter sporočila aktivistična katalonska organizacija Omnium Cultural. Kot poročajo tuje tiskovne agencije, so se pred nekaterimi mestnimi hišami v Kataloniji zborovanja v podporo priprtim začela že včeraj.
Na zaslišanje pred sodišči v Madridu je prišlo 15 predstavnikov odstavljenih katalonskih oblasti, med njimi pa ni bilo predsednika vlade Carlesa Puigdemonta in štirih ministrov. Njihov belgijski odvetnik je predlagal, da bi jih zaslišali iz Bruslja prek videokonference. Po vsej Kataloniji pa so v protest proti političnim procesom zaposleni ob dvanajstih ustavili delo.
Katalonski predsednik Carles Puigdemont in člani regionalne vlade naj zglasili na višjem sodišču v Madridu, potem ko je državni tožilec zoper njih zoper njih vložil obtožnice zaradi upora in malverzacij z javnimi sredstvi. Puigdemon za zdaj ostaja v Belgiji, kakšni so njegovi načrti, ni pojasnil. Katalonci imajo glede prihodnosti pokrajine mešana mnenja.
Španska vlada naj bi prevzela nadzor nad katalonskimi institucijami. Nekateri katalonski predstavniki so prišli na delo in zatrdili, da se ne bodo uklonili Madridu, a so morali ob spremstvu policije oditi iz pisarn. Španski državni tožilec pa je vložil obtožnice proti katalonski regionalni vladi, ki je obtožena upora.
Po poročanju španskih medijev naj bi odstavljeni katalonski predsednik Carles Puigdemont zbežal v Bruselj. Z njim naj bi v belgijsko prestolnico odšlo tudi več članov odstavljene katalonske vlade. Belgijski mediji poročajo, da naj bi Puigdemonta sprejela največja stranka v Flandriji, nacionalistična NVA. Član te stranke, minister v zvezni vladi Theo Francken, je včeraj dejal, da bi katalonski voditelj Puidgemont lahko zaprosil za azil v Belgiji. Iz Bruslja Matjaž Trošt.
V belgijski vladi za zdaj brez komentarja, prav tako v največji belgijski stranki, flamski nacionalistični NVA, brez jasnih sporočil o tem, kaj bo vodja odstavljene katalonske vlade počel v Belgiji. Flamska javna RTV – VRT – poroča o predvidenih sestankih s politiki stranke NVA ter z odvetniki. Prihod prvega obraza katalonskega odcepitvenega gibanja v evropsko prestolnico sledi včerajšnjim besedam ministra za migracije v zvezni vladi Thea Franckna, ki je podvomil v pravičnost morebitnega sodnega postopka proti vodji razpuščene katalonske vlade ter dodal, da bi katalonski voditelj Puidgemont lahko zaprosil za azil v Belgiji.
Minister Francken je dejal, da so v preteklosti dodeljevali zaščito baskom ter da se mu zdi možno, da bi za azil zaprosilo več kataloncev. Taka je zakonodaja in prošnjo vsakogar, ki bi zaprosil za azil, bi dosledno obravnavali. Belgija je sicer ena redkih evropskih džrav, ki sprejemajo prošnje za tovrstno zaščito državljanov Unije.
Zakon je zakon, pravi Francken in poudarja, da Španiji ne bi všeč, ko je šlo za Baske ali zdaj, ko gre za katalonce, a to je njihova težava. Francken sicer ni rekel, ali bi odstavljenemu vodji omenjene španske regije azil dejansko tudi dodelili. Ne razprava o kataloniji ne vprašanje političnega azila nista na dnevnem redu zvezne vlade, je sinoči poudarjal premier Charles Michel, podpredsednik vlade Kris Peeters je ministru Francknu očital pomanjkanje modrosti.
Odzivi na izid včerajšnjih deželnih volitev na Bavarskem so številni. Poraz sta namreč doživeli obe koalicijski partnerici stranke nemške kanclerke Angele Merkel, kar sproža številna ugibanja o trdnosti zvezne vlade.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Parafinske sveče je sicer mogoče reciklirati, a sistem odvoza in predelave pri nas šepa. Stroka pa opozarja tudi, da niti reciklaža ni idealna rešitev. Porabo plastike je namreč treba zmanjšati. Proizvodnja plastike je izredno velika, plastika se po uporabi vrne v okolje.
Pogovor z nekdanjim predsedniom Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Tomažem Wrabrom.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Lepa vremenska napoved bo konec tedna zagotovo marsikoga zvabila v hribe. Za izhodišče lahko izkoristite tudi dostavno žičnico na Kanin, ki obratuje do nedelje, če bo vreme lepo, pa tudi še prihodnji konec tedna. Z D postaje, ki je na 2.200 metrih, se lahko podamo na več bolj ali manj zahtevnih vrhov. Nekaj predlogov je pripravila Mariša Bizjak in preverila tudi, kako poteka popotresna obnova doma Petra Skalarja, ki letos obeležuje 35 let.
Rebeka Maršnjak živi in dela v Belgiji. Kot državljanka Evropske unije ima pravico, da v drugi državi Evropske unije kandidira na tamkajšnjih lokalnih volitvah. Podporo volivcev bo kot edina kandidatka iz Slovenije preizkusila to nedeljo v bruseljski občini Etterbeek Z njo se je pogovarjal Luka Robida.
Dr. Ivan Šprajc o zadnjih dognanjih raziskav majevske kulture na polotoku Jukatan.
Ob svetovnem dnevu brezdomcev je izšel roman Tanje Mlakar Klošarka z Miklošičeve.
V Ljubljani so se srečale podjetnice, ki so obiskovale program Podjetnost je ženskega spola. Njihove zgodbe predstavlja Urška Valjavec.
Težave z duševnim zdravjem so med nami pogostejše, kot si morda mislimo; že vsaka tretja družina ima člana, ki ima tovrstne težave. Ker bolezen še vedno spremljajo stigme in predsodki, je Ministrstvo za zdravje pričelo projekt OMRA, ki naj bi ljudi opolnomočil z znanjem, prepričanjem in stališči o duševnih motnjah, ki danes obeležujejo svoj svetovni dan.
Tudi letošnje turistično leto bo po napovedih rekordno, kar je trend zadnjih nekaj let in o čemer je veliko slišati tudi na dnevih slovenskega turizma, ki se bodo jutri sklenili v Portorožu. Ob vseh predstavljenih inovacijah in idejah o Sloveniji kot o pet-zvezdični destinaciji pa bode v oči vprašanje, kdo bo delal? Že zdaj je namreč eden največjih problemov slovenskega turizma to, da nimamo dovolj ustreznega gostinskega in hotelirskega kadra. Tudi o tem smo se v Portorožu pogovarjali s ključnimi akterji.
V ljubljanskem Kliničnem centru so spet dokazali, da so lahko vrhunski tudi v svetovnem merilu. Prvi doslej so namreč po 3D-modelu iz tkiv, kosti, kože in živcev roke naredili nov nos. Na podlakti so ga pustili mesec dni, nato pa ga ožiljenega in oživčenega prenesli na obraz pacientke, ki so ji zaradi invazivnega kožnega raka amputirali nos. Pacientka je že 6 dan po operaciji normalno dihala in vonjala. Gre za izredni dosežek, za katerega se že zanimajo tudi tuji strokovnjaki, pa tudi bolniki. V UKC se tako že pogovarjajo z novo pacientko. Sicer pa je pri nas po nekaterih ocenah okoli 20 pacientov s popolno amputacijo nosu in bi bili primerni za takšno rekonstrukcijo.
Tako kot drugod po Sloveniji, tudi v novogoriški bolnišnici primanjkuje medicinskih sester. Čez poletje je odšlo 2o zaposlenih s področja medicinske nege, skupaj manjka 45 sester. Zaradi pomanjkanja kadra so na abdominalnem oddelku kirurgije prerazporedili 31 nenujnih operacij. Pacienti bodo o novem datumu naknadno obveščeni do 19.novembra. Podrobneje so razmere razložili na današnji novinarski konferenci, kjer je predstavnik sindikata Fides obelodanil, da ukrep sploh ni bil izpeljan z vednostjo zdravnikov kirurgov. In da takemu načinu reševanja nasprotujejo, je v prispevku poročala Zdenka Tomulič. Po zadnjih podatkih je letos do današnjega dne UKC Ljubljana zapustilo skupaj 236 medicinskih sester od tega 134 diplomiranih medicinskih sester in 102 srednji medicinski sestri, delovno razmerje pa je na novo sklenilo 282 medicinskih sester, kar je okoli 50 več kot pa jih je odšlo. Kljub temu je še vedno 40 medicinskih sester premalo. O delu medicinskih sester v UKC Ljubljana in o vzrokih za zapuščanje teh delovnih mest se je Cirila Štuber pogovarjala z magistrico zdravstvene nege Blanko Pust, ki dela na kliničnem oddelku za kirurgijo srca in ožilja in je tudi predsednica sindikalne enote Kliničnega centra pri Sindikatu delavcev zdravstvene nege Slovenije.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Arhiv Slovenije je od danes bogatejši za bogato zbirko gradiva slovenskih izseljencev v Avstraliji. Direktor Arhiva Slovenije Bojan Cvelfar je ob prisotnosti ministra Za Slovence v zamejstvu in po svetu namreč v Ljubljani podpisal darilno pogodbo s katero Zgodovinski arhiv Avstralskih Slovencev- Novi Južni Wales Arhivu Slovenije podarja obsežen arhiv slovenske izseljenske skupnosti na peti celini.
Letošnja jubilejna, že 50. Nobelova nagrada za ekonomijo, gre v roke ameriških raziskovalcev, ki sta pri preučevanju gospodarske rasti v ekonomsko znanost vpeljala podnebne spremembe in tehnološki napredek. Vsak od njiju je na svojem področju razvil metode za naslavljanje najbolj perečih težav našega časa. William Nordhaus in Paul Romer sta k raziskovanju vpliva tehnologije na eni in rasti v času segrevanja ozračja na drugi strani spodbudila množico drugih raziskav. Letošnja nagrajenca se znata zoperstaviti institucijam in sistemom. Veljata za progresivna, levo-liberalna ameriška ekonomista. Več v pogovoru z Majo Derčar, ki je za razlago prosila ekonomista dr. Bogomirja Kovača.
Onesnaženost zemlje s težkimi kovinami je v primerjavi z onesnaženostjo zraka ali vode nevidna, toda trajna. Kovine, ki so morebitno škodljive za zdravje ljudi, prehajajo tudi v vrtnine, ob zaužitju teh pa v človekovo telo. Koncentracije tako nakopičenih kovin v vrtninah so majhne, kljub temu pa v najbolj onesnaženih, nekdanjih industrijskih oziroma rudarskih območjih po Sloveniji odstopajo od normalnih ravni. Običajno se onesnaženo zemljino zamenja, pri tehnologiji pranja tal – ReSoil pa se zemljo preprosto očisti skoraj brez emisij.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov