Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Špansko tožilstvo je za obtožene predstavnike katalonske vlade zahtevalo preiskovalni pripor, in sicer - razen v primeru enega ministra - brez možnosti izpustitve za plačilo varščine. Od 14-ih obtoženih ministrov jih na današnje zaslišanje na višjem sodišču v Madridu ni prišlo pet, med njimi tudi odstavljeni katalonski voditelj Carles Puigdemont. Po vsej Kataloniji pa so v protest proti političnim procesom zaposleni ob 12-ih prekinili delo.
Špansko sodišče je izdalo evropski nalog za prijetje Puigdemonta
Vir pri španskem ustavnem sodišču je včeraj sporočil, da bo sodišče najverjetneje danes izdalo evropski nalog za prijetje Puigdemonta. Dokler ta ne bo izdan, se lahko Puigdemont prosto giblje, nato pa bi lahko belgijski organi pregona odstavljenega predsednika katalonske vlade in ministre takoj pridržali ter jih izročili Španiji. Na novico o priprtju odstavljenih ministrov so se v Kataloniji odzvali z ogorčenjem in napovedali proteste. “Nedopustno je, da zaprejo legitimno izvoljeno vlado. Zato začenjamo teden mirnih državljanskih akcij, ki se bo končal z velikimi demonstracijami 12. novembra,” je na družbenem omrežju Twitter sporočila aktivistična katalonska organizacija Omnium Cultural. Kot poročajo tuje tiskovne agencije, so se pred nekaterimi mestnimi hišami v Kataloniji zborovanja v podporo priprtim začela že včeraj.
Na zaslišanje pred sodišči v Madridu je prišlo 15 predstavnikov odstavljenih katalonskih oblasti, med njimi pa ni bilo predsednika vlade Carlesa Puigdemonta in štirih ministrov. Njihov belgijski odvetnik je predlagal, da bi jih zaslišali iz Bruslja prek videokonference. Po vsej Kataloniji pa so v protest proti političnim procesom zaposleni ob dvanajstih ustavili delo.
Katalonski predsednik Carles Puigdemont in člani regionalne vlade naj zglasili na višjem sodišču v Madridu, potem ko je državni tožilec zoper njih zoper njih vložil obtožnice zaradi upora in malverzacij z javnimi sredstvi. Puigdemon za zdaj ostaja v Belgiji, kakšni so njegovi načrti, ni pojasnil. Katalonci imajo glede prihodnosti pokrajine mešana mnenja.
Španska vlada naj bi prevzela nadzor nad katalonskimi institucijami. Nekateri katalonski predstavniki so prišli na delo in zatrdili, da se ne bodo uklonili Madridu, a so morali ob spremstvu policije oditi iz pisarn. Španski državni tožilec pa je vložil obtožnice proti katalonski regionalni vladi, ki je obtožena upora.
Po poročanju španskih medijev naj bi odstavljeni katalonski predsednik Carles Puigdemont zbežal v Bruselj. Z njim naj bi v belgijsko prestolnico odšlo tudi več članov odstavljene katalonske vlade. Belgijski mediji poročajo, da naj bi Puigdemonta sprejela največja stranka v Flandriji, nacionalistična NVA. Član te stranke, minister v zvezni vladi Theo Francken, je včeraj dejal, da bi katalonski voditelj Puidgemont lahko zaprosil za azil v Belgiji. Iz Bruslja Matjaž Trošt.
V belgijski vladi za zdaj brez komentarja, prav tako v največji belgijski stranki, flamski nacionalistični NVA, brez jasnih sporočil o tem, kaj bo vodja odstavljene katalonske vlade počel v Belgiji. Flamska javna RTV – VRT – poroča o predvidenih sestankih s politiki stranke NVA ter z odvetniki. Prihod prvega obraza katalonskega odcepitvenega gibanja v evropsko prestolnico sledi včerajšnjim besedam ministra za migracije v zvezni vladi Thea Franckna, ki je podvomil v pravičnost morebitnega sodnega postopka proti vodji razpuščene katalonske vlade ter dodal, da bi katalonski voditelj Puidgemont lahko zaprosil za azil v Belgiji.
Minister Francken je dejal, da so v preteklosti dodeljevali zaščito baskom ter da se mu zdi možno, da bi za azil zaprosilo več kataloncev. Taka je zakonodaja in prošnjo vsakogar, ki bi zaprosil za azil, bi dosledno obravnavali. Belgija je sicer ena redkih evropskih džrav, ki sprejemajo prošnje za tovrstno zaščito državljanov Unije.
Zakon je zakon, pravi Francken in poudarja, da Španiji ne bi všeč, ko je šlo za Baske ali zdaj, ko gre za katalonce, a to je njihova težava. Francken sicer ni rekel, ali bi odstavljenemu vodji omenjene španske regije azil dejansko tudi dodelili. Ne razprava o kataloniji ne vprašanje političnega azila nista na dnevnem redu zvezne vlade, je sinoči poudarjal premier Charles Michel, podpredsednik vlade Kris Peeters je ministru Francknu očital pomanjkanje modrosti.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Špansko tožilstvo je za obtožene predstavnike katalonske vlade zahtevalo preiskovalni pripor, in sicer - razen v primeru enega ministra - brez možnosti izpustitve za plačilo varščine. Od 14-ih obtoženih ministrov jih na današnje zaslišanje na višjem sodišču v Madridu ni prišlo pet, med njimi tudi odstavljeni katalonski voditelj Carles Puigdemont. Po vsej Kataloniji pa so v protest proti političnim procesom zaposleni ob 12-ih prekinili delo.
Špansko sodišče je izdalo evropski nalog za prijetje Puigdemonta
Vir pri španskem ustavnem sodišču je včeraj sporočil, da bo sodišče najverjetneje danes izdalo evropski nalog za prijetje Puigdemonta. Dokler ta ne bo izdan, se lahko Puigdemont prosto giblje, nato pa bi lahko belgijski organi pregona odstavljenega predsednika katalonske vlade in ministre takoj pridržali ter jih izročili Španiji. Na novico o priprtju odstavljenih ministrov so se v Kataloniji odzvali z ogorčenjem in napovedali proteste. “Nedopustno je, da zaprejo legitimno izvoljeno vlado. Zato začenjamo teden mirnih državljanskih akcij, ki se bo končal z velikimi demonstracijami 12. novembra,” je na družbenem omrežju Twitter sporočila aktivistična katalonska organizacija Omnium Cultural. Kot poročajo tuje tiskovne agencije, so se pred nekaterimi mestnimi hišami v Kataloniji zborovanja v podporo priprtim začela že včeraj.
Na zaslišanje pred sodišči v Madridu je prišlo 15 predstavnikov odstavljenih katalonskih oblasti, med njimi pa ni bilo predsednika vlade Carlesa Puigdemonta in štirih ministrov. Njihov belgijski odvetnik je predlagal, da bi jih zaslišali iz Bruslja prek videokonference. Po vsej Kataloniji pa so v protest proti političnim procesom zaposleni ob dvanajstih ustavili delo.
Katalonski predsednik Carles Puigdemont in člani regionalne vlade naj zglasili na višjem sodišču v Madridu, potem ko je državni tožilec zoper njih zoper njih vložil obtožnice zaradi upora in malverzacij z javnimi sredstvi. Puigdemon za zdaj ostaja v Belgiji, kakšni so njegovi načrti, ni pojasnil. Katalonci imajo glede prihodnosti pokrajine mešana mnenja.
Španska vlada naj bi prevzela nadzor nad katalonskimi institucijami. Nekateri katalonski predstavniki so prišli na delo in zatrdili, da se ne bodo uklonili Madridu, a so morali ob spremstvu policije oditi iz pisarn. Španski državni tožilec pa je vložil obtožnice proti katalonski regionalni vladi, ki je obtožena upora.
Po poročanju španskih medijev naj bi odstavljeni katalonski predsednik Carles Puigdemont zbežal v Bruselj. Z njim naj bi v belgijsko prestolnico odšlo tudi več članov odstavljene katalonske vlade. Belgijski mediji poročajo, da naj bi Puigdemonta sprejela največja stranka v Flandriji, nacionalistična NVA. Član te stranke, minister v zvezni vladi Theo Francken, je včeraj dejal, da bi katalonski voditelj Puidgemont lahko zaprosil za azil v Belgiji. Iz Bruslja Matjaž Trošt.
V belgijski vladi za zdaj brez komentarja, prav tako v največji belgijski stranki, flamski nacionalistični NVA, brez jasnih sporočil o tem, kaj bo vodja odstavljene katalonske vlade počel v Belgiji. Flamska javna RTV – VRT – poroča o predvidenih sestankih s politiki stranke NVA ter z odvetniki. Prihod prvega obraza katalonskega odcepitvenega gibanja v evropsko prestolnico sledi včerajšnjim besedam ministra za migracije v zvezni vladi Thea Franckna, ki je podvomil v pravičnost morebitnega sodnega postopka proti vodji razpuščene katalonske vlade ter dodal, da bi katalonski voditelj Puidgemont lahko zaprosil za azil v Belgiji.
Minister Francken je dejal, da so v preteklosti dodeljevali zaščito baskom ter da se mu zdi možno, da bi za azil zaprosilo več kataloncev. Taka je zakonodaja in prošnjo vsakogar, ki bi zaprosil za azil, bi dosledno obravnavali. Belgija je sicer ena redkih evropskih džrav, ki sprejemajo prošnje za tovrstno zaščito državljanov Unije.
Zakon je zakon, pravi Francken in poudarja, da Španiji ne bi všeč, ko je šlo za Baske ali zdaj, ko gre za katalonce, a to je njihova težava. Francken sicer ni rekel, ali bi odstavljenemu vodji omenjene španske regije azil dejansko tudi dodelili. Ne razprava o kataloniji ne vprašanje političnega azila nista na dnevnem redu zvezne vlade, je sinoči poudarjal premier Charles Michel, podpredsednik vlade Kris Peeters je ministru Francknu očital pomanjkanje modrosti.
Več kot pol milijona Slovencev vsako leto išče nujno medicinsko pomoč, le nekaj odstotkov jo v resnici potrebuje
Ruska meteorološka agencija je približno mesec in pol pozneje po tem, ko je več evropskih držav, med njimi tudi Slovenija, izmerilo povišane koncentracije rutenija - 106 v zraku, sporočila, da so tudi oni zaznali podobno zvišane koncentracije tega radioaktivnega izotopa. Rusija je tako danes s tem zavrnila takratne ocene teh držav, da se je na njenem ozemlju zgodila jedrska nesreča. Poklicali smo na Upravo republike Slovenije za jedrsko varnost, z Michelom Cindro z oddelka za jedrsko varnost se je pogovarjala Rajka Pervanje.
V Nemčiji so ponoči propadli uvodni pogovori o sestavi vladajoče koalicije med konservativno unijo (CDU/CSU), liberalci(FDP) in Zelenimi. Pogovor z dopisnico Polono Fijavž.
Belgijsko sodišče danes še ni sprejelo odločitve glede zahteve po izročitvi odstavljenega katalonskega predsednika Carlesa Puigdemonta Španije. Puigdemont, ki je po razglasitvi neodvisnosti Katalonije, odšel v Bruselj, se je tam predal belgijskim oblastem. O razmerah v Kataloniji se je Špela Novak pogovarjala z novinarjem katalonskega javnega radia Ricardom Ustrellem, ki je bil v Ljubljani v okviru novinarskega festivala Naprej.
Umetnostni trg je dosegel nov rekord. Na dražbi v New Yorku so sinoči za 450 milijonov dolarjev prodali sliko Leonarda da Vincija Odrešenik sveta. Kupil jo je skriti kupec iz Hongkonga, ki je sliko 20 minut dražil prek telefona. Del svetovne umetniške dediščine je tako postal plen bogatih zasebnih zbiralcev, ki v umetniških delih vidijo predvsem naložbo in zaslužek. Cirila Štuber se je pogovarjala z Miho Žoržem.
Eno od okolij, v katerem se posameznik lahko intenzivno srečuje z medkulturnimi razlikami, je tudi projekt v okviru programa Erasmus+. Da dijaki, študenti in tudi učitelji razlike sprejemajo in z njimi v času izmenjave živijo, je pred še pred odhodom v tujino zelo pomembna priprava nanje. Pri Centru RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja zato veliko pozornosti namenijo ustrezni koordinaciji ne zgolj za pripravo pred odhodom, temveč tudi razvoju medkulturnih kompetenc po vrnitvi domov.
Medijska krajina se spreminja vse hitreje in novinarji tega ne gledajo križem rok. Naprej, v prihodnost zrejo z zavedanjem, da lahko ovire premaga le kakovostno, verodostojno novinarstvo. Izzivov je veliko, slovenskemu novinarskemu občinstvu pa na šestem festivalu Naprej/Forward svoje izkušnje predstavljajo tuji kolegi. V Kinu Šiška, kjer poteka glavnina dogajanja, je bila Nataša Lang.
Koalicija se je na jutranjem sestanku odločila za umik uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju z današnjega dnevnega reda seje vlade. Ta je želela zvišati plače 2 tisoč vodilnim v javnih skladih, agencijah, zavodih, bolnišnicah in zdravstvenih domovih, ravnateljem srednjih in osnovnih šol ter vrtcev in še komu. Predlagani razponi so različni: od zvišanja za en razred oziroma za 4 odstotke do celo 6 razredov oziroma za četrtino. Temeljni argument vlade je, da so direktorji obtičali v prvotnih razredih - in da je tako že 11 let.
Prva svetovna vojna je gotovo eno izmed hujših zgodovinskih razdejanj, o katerem pričajo danes še ohranjeni dokumenti, med katerimi je najbolj verodostojna neposredna osebna izkušnja. Enega izmed pomembnih prispevkov v zapuščini pričevanj o tem krvavem obdobju, predstavlja dnevnik slovenskega vojaka iz prve svetovne vojne Filipa Jurkoviča, gradbenega delovodja iz Gornje Radgone, ki ga v knjižni obliki izdaja MMC RTV Slovenija. Z njegovim celovitim popisom štiriletnega dogajanja z naslovom Pa zbogom, junaki, namreč tako zaključujemo projekt s posebno spletno stranjo, ki smo ga zagnali ob stoletnici začetka prve svetovne vojne morije. Več o tem urednica knjige Maja Kač in Magda Tušar. Najbolj zanimivi odlomki iz knjige Pa zbogom, junaki bodo v prihodnje objavljeni v obliki podlistkov na spletni strani MMC- ja, poleg tega pa bo knjiga predstavljena tudi na bližajočem se Slovenskem knjižnem sejmu v okviru Programa Ars.
Za izogibanje javnemu naročanju pri naložbi v pesti blok Termoelektrarne Šoštanj so politično odgovorni nekdanji ministri Andrej Vizjak, Andrej Bajuk, France Križanič, Matej Lahovnik, objektivno pa tudi nekdanja premierja Janez Janša in Borut Pahor. To je glavno sporočilo vmesnega poročila parlamentarne komisije za TEŠ6, ki ga je predstavil njen predsednik Matjaž Hanžek.
V Bonnu pod predsedovanjem države Fidži poteka podnebna konferenca. Fidži se je organizaciji le-te zaradi pomanjkanja resursov odrekel, zato poteka v državi, kjer je sedež. Konferenca je nekakšna vmesna postaja med podnebno konferenco v Parizu pred letom dni in tisto, ki bo prihodnje leto na Poljskem, kjer naj bi znova dorekli omejitve izpustov za v prihodnje. V Bonnu razpravljajo o sicer izjemno pomembnih tehničnih podrobnostih, konferenca pa je pomembna tudi zato, ker na njej sodelujejo predstavniki ameriške administracije, prvič potem, ko je ameriški predsednik Trump sporočil, da ZDA odstopajo od pariškega podnebnega sporazuma. Več Polona Fijavž.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Urednica uredništva glasbenih in baletnih oddaj na televiziji Slovenija in scenaristka glasbeno dokumentarnega filma 2Cellos 2Obraza o svetovno znanih čelistih Luki Šuliču in Stjepanu Hauserju, ki ga bodo premierno predvajali v sredo, 15. novembra, ob 20. uri na TV SLO2. 2Cellos, akademsko izobražena violončelista, sta zaslovela s priredbami pop, rock in filmske glasbe. Danica nam bo v prvem delu pogovora zaupala nekaj podrobnosti o dokumentarcu, v drugem delu pogovora pa bo kot muzikologinja spregovorila o glasbi, njeni skrivnosti, moči in lepoti.
Videoposnetek predelave skladbe Smooth Criminal v izvedbi zdaj že slavnega dueta Two Cellos ju je pred dobrimi petimi leti izstrelil med zvezde t.i. crossover muziciranja. V ljubljanskih Stožicah smo ju pred petimi leti videli kot predskupino Eltona Johna, s katerim sta v treh letih prepotovala ves svet in že takrat so se spletle vezi, ki so obetale dobro sodelovanje. Danica Dolinar, scenaristka in avtorica njunega prvega dokumentarnega intervjuja, ki je takrat nastal, je dobro izkoristila enkratno priložnost in po pomladanskem koncertu filmske glasbe izpeljala dokumentarni film, ki si ga lahko nocoj ob 20-tih ogledamo na Drugem programu TV Slovenija. Z Danico Dolinar se je pogovarjala Cirila Štuber.
O primeru sirskega begunca Ahmada Šameja smo se pogovarjali z Jernejo Turin z Amnesty International.
Letos mineva že 15 let, od kar je bil 14. novembra 2002 objavljen Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki gluhim osebam daje pravico uporabljati svoj jezik – znakovni jezik pred vsemi javnimi ustanovami. Leta 2014 pa je Vlada RS razglasila, da se 14. november v Republiki Sloveniji obeležuje kot Dan slovenskega znakovnega jezika. Današnji dan pa je še posebej pomemben, saj je od danes dalje Slovenski znakovni jezik vpisan v Register nesnovne kulturne dediščine. O tem, kaj to pomeni za gluhe osebe boste lahko slišali v pogovoru Petre Medved s sekretarjem Zveze Društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjažem Juhartom.
Slovenija se je z današnjim mednarodnim seminarjem v Ljubljani uradno vključila v evropsko partnerstvo za inovacije v kmetijstvu. Gre za nov pristop k spodbujanju inovativnih rešitev, ki izhajajo iz konkretnih potreb in prinašajo skupno korist.
Naši novinarji so bili tako v taboru Boruta Pahorja kot Marjana Šarca. V studiu je voditeljica Jolanda Lebar z gostoma doktorjem Matevžem Tomšičem in doktorjem Tomažem Deželanom analizirala tri tedne kampanje pred drugim krogom, vedenje političnih strank v kampanji, skratka vse, kar se je v nedeljo zgodilo.
Neveljaven email naslov