Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Špansko tožilstvo je za obtožene predstavnike katalonske vlade zahtevalo preiskovalni pripor, in sicer - razen v primeru enega ministra - brez možnosti izpustitve za plačilo varščine. Od 14-ih obtoženih ministrov jih na današnje zaslišanje na višjem sodišču v Madridu ni prišlo pet, med njimi tudi odstavljeni katalonski voditelj Carles Puigdemont. Po vsej Kataloniji pa so v protest proti političnim procesom zaposleni ob 12-ih prekinili delo.
Špansko sodišče je izdalo evropski nalog za prijetje Puigdemonta
Vir pri španskem ustavnem sodišču je včeraj sporočil, da bo sodišče najverjetneje danes izdalo evropski nalog za prijetje Puigdemonta. Dokler ta ne bo izdan, se lahko Puigdemont prosto giblje, nato pa bi lahko belgijski organi pregona odstavljenega predsednika katalonske vlade in ministre takoj pridržali ter jih izročili Španiji. Na novico o priprtju odstavljenih ministrov so se v Kataloniji odzvali z ogorčenjem in napovedali proteste. “Nedopustno je, da zaprejo legitimno izvoljeno vlado. Zato začenjamo teden mirnih državljanskih akcij, ki se bo končal z velikimi demonstracijami 12. novembra,” je na družbenem omrežju Twitter sporočila aktivistična katalonska organizacija Omnium Cultural. Kot poročajo tuje tiskovne agencije, so se pred nekaterimi mestnimi hišami v Kataloniji zborovanja v podporo priprtim začela že včeraj.
Na zaslišanje pred sodišči v Madridu je prišlo 15 predstavnikov odstavljenih katalonskih oblasti, med njimi pa ni bilo predsednika vlade Carlesa Puigdemonta in štirih ministrov. Njihov belgijski odvetnik je predlagal, da bi jih zaslišali iz Bruslja prek videokonference. Po vsej Kataloniji pa so v protest proti političnim procesom zaposleni ob dvanajstih ustavili delo.
Katalonski predsednik Carles Puigdemont in člani regionalne vlade naj zglasili na višjem sodišču v Madridu, potem ko je državni tožilec zoper njih zoper njih vložil obtožnice zaradi upora in malverzacij z javnimi sredstvi. Puigdemon za zdaj ostaja v Belgiji, kakšni so njegovi načrti, ni pojasnil. Katalonci imajo glede prihodnosti pokrajine mešana mnenja.
Španska vlada naj bi prevzela nadzor nad katalonskimi institucijami. Nekateri katalonski predstavniki so prišli na delo in zatrdili, da se ne bodo uklonili Madridu, a so morali ob spremstvu policije oditi iz pisarn. Španski državni tožilec pa je vložil obtožnice proti katalonski regionalni vladi, ki je obtožena upora.
Po poročanju španskih medijev naj bi odstavljeni katalonski predsednik Carles Puigdemont zbežal v Bruselj. Z njim naj bi v belgijsko prestolnico odšlo tudi več članov odstavljene katalonske vlade. Belgijski mediji poročajo, da naj bi Puigdemonta sprejela največja stranka v Flandriji, nacionalistična NVA. Član te stranke, minister v zvezni vladi Theo Francken, je včeraj dejal, da bi katalonski voditelj Puidgemont lahko zaprosil za azil v Belgiji. Iz Bruslja Matjaž Trošt.
V belgijski vladi za zdaj brez komentarja, prav tako v največji belgijski stranki, flamski nacionalistični NVA, brez jasnih sporočil o tem, kaj bo vodja odstavljene katalonske vlade počel v Belgiji. Flamska javna RTV – VRT – poroča o predvidenih sestankih s politiki stranke NVA ter z odvetniki. Prihod prvega obraza katalonskega odcepitvenega gibanja v evropsko prestolnico sledi včerajšnjim besedam ministra za migracije v zvezni vladi Thea Franckna, ki je podvomil v pravičnost morebitnega sodnega postopka proti vodji razpuščene katalonske vlade ter dodal, da bi katalonski voditelj Puidgemont lahko zaprosil za azil v Belgiji.
Minister Francken je dejal, da so v preteklosti dodeljevali zaščito baskom ter da se mu zdi možno, da bi za azil zaprosilo več kataloncev. Taka je zakonodaja in prošnjo vsakogar, ki bi zaprosil za azil, bi dosledno obravnavali. Belgija je sicer ena redkih evropskih džrav, ki sprejemajo prošnje za tovrstno zaščito državljanov Unije.
Zakon je zakon, pravi Francken in poudarja, da Španiji ne bi všeč, ko je šlo za Baske ali zdaj, ko gre za katalonce, a to je njihova težava. Francken sicer ni rekel, ali bi odstavljenemu vodji omenjene španske regije azil dejansko tudi dodelili. Ne razprava o kataloniji ne vprašanje političnega azila nista na dnevnem redu zvezne vlade, je sinoči poudarjal premier Charles Michel, podpredsednik vlade Kris Peeters je ministru Francknu očital pomanjkanje modrosti.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Špansko tožilstvo je za obtožene predstavnike katalonske vlade zahtevalo preiskovalni pripor, in sicer - razen v primeru enega ministra - brez možnosti izpustitve za plačilo varščine. Od 14-ih obtoženih ministrov jih na današnje zaslišanje na višjem sodišču v Madridu ni prišlo pet, med njimi tudi odstavljeni katalonski voditelj Carles Puigdemont. Po vsej Kataloniji pa so v protest proti političnim procesom zaposleni ob 12-ih prekinili delo.
Špansko sodišče je izdalo evropski nalog za prijetje Puigdemonta
Vir pri španskem ustavnem sodišču je včeraj sporočil, da bo sodišče najverjetneje danes izdalo evropski nalog za prijetje Puigdemonta. Dokler ta ne bo izdan, se lahko Puigdemont prosto giblje, nato pa bi lahko belgijski organi pregona odstavljenega predsednika katalonske vlade in ministre takoj pridržali ter jih izročili Španiji. Na novico o priprtju odstavljenih ministrov so se v Kataloniji odzvali z ogorčenjem in napovedali proteste. “Nedopustno je, da zaprejo legitimno izvoljeno vlado. Zato začenjamo teden mirnih državljanskih akcij, ki se bo končal z velikimi demonstracijami 12. novembra,” je na družbenem omrežju Twitter sporočila aktivistična katalonska organizacija Omnium Cultural. Kot poročajo tuje tiskovne agencije, so se pred nekaterimi mestnimi hišami v Kataloniji zborovanja v podporo priprtim začela že včeraj.
Na zaslišanje pred sodišči v Madridu je prišlo 15 predstavnikov odstavljenih katalonskih oblasti, med njimi pa ni bilo predsednika vlade Carlesa Puigdemonta in štirih ministrov. Njihov belgijski odvetnik je predlagal, da bi jih zaslišali iz Bruslja prek videokonference. Po vsej Kataloniji pa so v protest proti političnim procesom zaposleni ob dvanajstih ustavili delo.
Katalonski predsednik Carles Puigdemont in člani regionalne vlade naj zglasili na višjem sodišču v Madridu, potem ko je državni tožilec zoper njih zoper njih vložil obtožnice zaradi upora in malverzacij z javnimi sredstvi. Puigdemon za zdaj ostaja v Belgiji, kakšni so njegovi načrti, ni pojasnil. Katalonci imajo glede prihodnosti pokrajine mešana mnenja.
Španska vlada naj bi prevzela nadzor nad katalonskimi institucijami. Nekateri katalonski predstavniki so prišli na delo in zatrdili, da se ne bodo uklonili Madridu, a so morali ob spremstvu policije oditi iz pisarn. Španski državni tožilec pa je vložil obtožnice proti katalonski regionalni vladi, ki je obtožena upora.
Po poročanju španskih medijev naj bi odstavljeni katalonski predsednik Carles Puigdemont zbežal v Bruselj. Z njim naj bi v belgijsko prestolnico odšlo tudi več članov odstavljene katalonske vlade. Belgijski mediji poročajo, da naj bi Puigdemonta sprejela največja stranka v Flandriji, nacionalistična NVA. Član te stranke, minister v zvezni vladi Theo Francken, je včeraj dejal, da bi katalonski voditelj Puidgemont lahko zaprosil za azil v Belgiji. Iz Bruslja Matjaž Trošt.
V belgijski vladi za zdaj brez komentarja, prav tako v največji belgijski stranki, flamski nacionalistični NVA, brez jasnih sporočil o tem, kaj bo vodja odstavljene katalonske vlade počel v Belgiji. Flamska javna RTV – VRT – poroča o predvidenih sestankih s politiki stranke NVA ter z odvetniki. Prihod prvega obraza katalonskega odcepitvenega gibanja v evropsko prestolnico sledi včerajšnjim besedam ministra za migracije v zvezni vladi Thea Franckna, ki je podvomil v pravičnost morebitnega sodnega postopka proti vodji razpuščene katalonske vlade ter dodal, da bi katalonski voditelj Puidgemont lahko zaprosil za azil v Belgiji.
Minister Francken je dejal, da so v preteklosti dodeljevali zaščito baskom ter da se mu zdi možno, da bi za azil zaprosilo več kataloncev. Taka je zakonodaja in prošnjo vsakogar, ki bi zaprosil za azil, bi dosledno obravnavali. Belgija je sicer ena redkih evropskih džrav, ki sprejemajo prošnje za tovrstno zaščito državljanov Unije.
Zakon je zakon, pravi Francken in poudarja, da Španiji ne bi všeč, ko je šlo za Baske ali zdaj, ko gre za katalonce, a to je njihova težava. Francken sicer ni rekel, ali bi odstavljenemu vodji omenjene španske regije azil dejansko tudi dodelili. Ne razprava o kataloniji ne vprašanje političnega azila nista na dnevnem redu zvezne vlade, je sinoči poudarjal premier Charles Michel, podpredsednik vlade Kris Peeters je ministru Francknu očital pomanjkanje modrosti.
Rektorjevo nagrado za naj inovacijo Univerze v Ljubljani za leto 2017 je prejela podjetniška skupina arhitektov in informatikov, ki je razvila inovativno metodo oblikovanja zazidave, ki statične prostorske načrte, ki so bili do zdaj shranjeni v debelih knjigah, spreminja v interaktivni prostor rešitev.
Čeprav jih največkrat ne vidimo in se nam zdi, da njihovega vpliva neposredno ne čutimo, smo močno v zmoti. Raziskovalci in raziskovalke v znanosti s svojim delom puščajo odtis skorajda na slehernem segmentu našega življenja, znanost prežema tako rekoč vse, a po drugi strani – opozarjajo raziskovalci – so vse bolj potisnjeni na rob in prepuščeni čedalje večji bitki za denar in preživetje.
Zdravniki brez meja so humanitarna organizacija in delujejo v sedemdesetih državah sveta, zlasti na območjih vojn, bolezenskih epidemij in migracij. Z njimi sodeluje več kot 30.000 oseb, predvsem zdravnikov, zdravstvenih delavcev ter specialistov za vodo in saniteto. Večinoma gre za prostovoljce. Zdravniki brez meja imajo letno na voljo okoli 700 milijonov evrov; okoli devetdeset odstotkov zneska pridobijo z donacijami fizičnih oseb. Organizacija izrecno izključuje politične, gospodarske ali verske dejavnike pri svojem delovanju; tudi zato danes sodi med najuglednejše humanitarce v svetu. Leta '99 je prejela Nobelovo nagrado za mir. Zdravniki brez meja delujejo tudi v Sredozemlju, kjer s svojimi ladjami rešujejo migrante, ter v zloglasnih migrantskih taboriščih v Libiji. Generalni direktor organizacije, Arjan Hehenkamp, se je po povratku iz te države ustavil v Rimu, kjer ga je srečal tudi naš dopisnik Janko Petrovec.
V zadnjih dneh se je v Ljubljani mudil eden svetovno najbolj odmevnih marksistov ta čas, madžarski filozof, literarni in politični kritik ter publicist Gáspár Miklós Tamás. Na povabilo študentskega društva Iskra je prišel predavat o svobodi in emancipaciji, obenem pa je predstavil tudi slovenski prevod svoje knjige, Komunizem po letu 1989, ki je nedavno izšla pri založbi Sophia. S Tamásem, ki je na Madžarskem veljal za disidenta že v komunističnih časih, danes pa je trn v peti Orbanovi vladi, smo se je pogovarjali, da bi preverili, zakaj se zdi, da liberalna parlamentarna demokracija na Madžarskem pa tudi drugod po vzhodni Evropi izgublja podporo. Spraševal je Goran Dekleva, prevode je bral Igor Velše. foto: iz osebnega arhiva G. M. Tamása
Če sodite med ljudi, ki so jim domača opravila odveč, recimo zlaganje zajetnega kupa opranih oblek, potem vas bo robot Yumi zagotovo navdušil. Če ste bolj sladkosnedne sorte, pa se nujno morate ustaviti pri robotskih specialistih za peko palačink. Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani so roboti v tem tednu nedvomno v ospredju. Začeli so se Dnevi industrijske robotike in vas v teh dneh vabijo, da sami preverite, kako spretni so danes roboti in kakšno vizijo prihodnosti prinašajo. Foto: Fakulteta za elektrotehniko UL
Konec minulega tedna je na povabilo Informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji našo državo obiskala Lamija Adži Bašar, skupaj z Nadio Murad prejemnica nagrade Saharova za svobodo misli. To Evropski parlament vsako leto podeljuje posameznikom ali organizacijam, ki se borijo za človekove pravice in so zavzeti zagovorniki človekovega dostojanstva. Lanski nagrajenki sta jezidinji, ki sta evropsko javnost opozorili na grozote, ki jih njihova verska skupnost doživlja pod Islamsko državo. Lamija Adži Bašar je tako svojo zgodbo o spolnem suženjstvu, pobegu in usodi jezidske verske manjšine v Iraku delila tudi s Slovenci.
Študij medicine prav gotovo sodi med zahtevnejše in obsežnejše. Od študentov in mladih diplomantov pričakujemo visok nivo znanja, ki ga bodo kot zdravniki nadgradili pri delu z bolniki. Na ljubljanski Medicinski fakulteti so znanje nekaterih študentov letos prvič preverili s standardiziranim ameriškim izpitom CCSE, ki omogoča primerjavo s študenti iz drugih držav. Test je zasnovan tako, da ga kandidati pišejo na računalnikih prek spletne aplikacije in varne povezave. Kako so se na zahtevnem izpitu odrezali ljubljanski medicinci, je preveril Iztok Konc.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V sledenju novim odkritjem, ki jih prinaša fizika osnovnih delcev, nas v mislih najprej odnese k velikemu evropskemu pospeševalniku Cern v Ženevi, manj ljudem pa je znano, da učinkoviti pospeševalniki delujejo tudi drugod po svetu. Eden takih je pospeševalnik Kek v Tsukubi na Japonskem, kjer vidno vlogo igrajo tudi slovenski znanstveniki. Po več letih mirovanja pospeševalnika so zdaj na Japonskem že zelo blizu temu, da zaženejo dolgo načrtovani nadgrajeni pospeševalnik SuperKekB in detektor Belle II. Prav v teh dneh so namestili zadnji manjkajoči del - kompleksno superprevodno magnetno lečo. Pri posodobitvi sodeluje tudi fizik z Inštituta Jožef Stefan dr. Peter Križan, ki pravi, da je bilo zadnjih nekaj dni zares razburljivih.
Zdravje je vrednota, ki je med Slovenci že leta na 1. mestu vrednot. Nič čudnega torej, da so oglasi, ki nam ponujajo hitro izboljšanje našega zdravstvenega stanja, eni bolj pogostih. Med njimi velikokrat naletimo na oglase hrvaških zdravstvenih ustanov, ki nas prepričujejo, da so pri njih storitve najboljše, za kar nam jamčijo s fotografijo zvezdnikov, ki so fotografirani skupaj z njihovimi doktorji. Tovrstnega oglaševanja se slovenski zdravniki dolga leta zaradi določil kodeksa zdravniške etike niso smeli poslužiti, a zdaj so ta člen spremenili in na trg oglaševanja storitev se lahko po novem podajo tudi slovenski zdravniki. Več pa v prispevku Andreje Gradišar.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Tone Škarja je v minulem tednu praznoval 80. rojstni dan. Alpinizmu je zapisan vse od leta 1956. Opravil je več kot 500 alpinističnih vzponov, od tega več kot 20 prvenstvenih. Udeležil se je več odprav v tuja gorstva, na katerih je bil tudi vodja. Od leta 1968 do 1978 je bil načelnik postaje Gorske reševalne službe v Kamniku, od leta 1979 pa vodi Komisijo za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije. Napisal je celo vrsto člankov, učbenikov in knjig. Minuli petek so v Mojstrani v Planinskem muzeju odprli razstavo njegovih fotografij. Ob častitljivem osebnem jubileju ga je pred mikrofon povabil Jure K. Čokl.
V popoldanskem programskem pasu Prvega se nam je v studiu pridružila Ilinka Todorovski, nova varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija. Na položaj je bila za obdobje petih let, z možnostjo enkratnega podaljšanja, imenovana 19. januarja. Nova varuhinja v viziji napoveduje angažirano posredovanje med uporabniki in ustvarjalci RTV vsebin, zagovorništvo najvišjih standardov javnega medijskega servisa, neposredno in argumentirano obravnavo utemeljenih pritožb, zavezništvo z gledalci, poslušalci in bralci spleta, ki upravičeno zahtevajo odličen program, aktivno sodelovanje v oblikovanju sistemskih rešitev, ki bodo še jasneje opredelile javno poslanstvo ustvarjalcev RTV programov, s tem pa zmanjšale obseg kršitev, nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki uporabnike odvračajo od javnega servisa. Po Miši Molk in Ladu Ambrožiču je Ilinka Todorovski tretja varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija.
Pogovor z dr. Dannyjem Sriskandarajahom, generalnim sekretarjem CIVICUS – ene od največjih globalnih nevladniških mrež, ki združuje nevladne organizacije iz več kot 150 držav. Je eden od najmočnejših svetovnih zagovornikov civilne družbe in angažiranega državljanstva.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Sprehodili smo se po ateljejih Zavoda za varstvo kulturne dediščine in povedali nekaj zanimivosti o restavratorsko-konzervatorskem delu, pa tudi o njihovih načrtih za prihodnje leto, v katerem si želijo veliko lepih zgodb in novih odkritij.
Ni nam treba posebej ponavljati, da je zajtrk najpomembnejši obrok dneva. Ker otroci v šolah in vrtcih preživijo veliko časa, na šolah pa vsak dan pripravijo 200 tisoč obrokov, tudi v vzgojno-izobraževalnih zavodih veliko pozornost namenjajo zdravi prehrani. Eden od glavnih projektov, ki ga podpirajo številna ministrstva in Čebelarska zveza Slovenije, je tradicionalni slovenski zajtrk v slovenskih šolah in vrtcih. Špela Šebenik, Alja Verbole in tonski mojster Lojze Gačnik so na OŠ Ig preverili, kakšen je utrip ob dnevu slovenske hrane.
Na današnji dan pred 118. leti se je v Ljubljano pripeljal prvi avtomobil. Pripeljal ga je baron Anton Codelli. Danes oziroma statisitčne podatke imamo za preteklo leto, ima vsak drugi prebivalec Slovenije registriran osebni avtomobil. Zanimiv pa je podatek, da so avtomobili v povprečju stari skoraj 10 let. Glede na prejšnja leta se je povprečna starost avtomobilov nekoliko zvišala in je zdaj najvišja v zadnjih 15 letih. Vojko Safran, inštruktor AMZS Centra varne vožnje na Vranskem, je mnenja, da ljudje niso več pripravljeni nameniti denarja za nakup novega avtomobila.
Neveljaven email naslov