Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Naši učenci so na področju državljanske védnosti nad mednarodnim povprečjem, je pokazala Mednarodna raziskava državljanske vzgoje in izobraževanja, ki jo je med skoraj 3 tisoč osmošolci in 2 tisoč učitelji na 135 slovenskih šolah leta 2016 izpeljal Pedagoški inštitut.
Slovenski osmošolci so na področju državljanske vednosti, občutka pripadnosti Evropski uniji in zaupanja v ljudi nad mednarodnim povprečjem
Raziskava ICCS o državljanski vzgoji in izobraževanju je bila v 24 državah oz. vzgojno-izobraževalnih sistemih izvedena večkrat: leta 1999, 2009 in nazadnje 2016, zato omogoča tako mednarodno primerjavo med 16 evropskimi, 3 azijskimi in 5 latinskoameriškimi vzgojno-izobraževalnimi sistemi, kot tudi sledenje trendom v znanju, stališčih in pripravljenosti za delovanje mladih na področjih aktivnega državljanstva. Po besedah ministrice za izobraževanje, znanost in šport Maje Makovec Brenčič:
“Rezultati danes v primerjavi z rezultati 2009 oz. 1999 kažejo, da je Slovenija na vseh področjih pokazala napredek, tako torej na področju znanja, vednosti, kot tudi v pripravljenosti do delovanja, kakor tudi do stališč do enakih pravic migrantov.”
V državljanskem znanju se Slovenija uvršča za Dansko, Tajpej, Švedsko, Finsko, Norveško, Estonijo in Rusko federacijo, dosegla je enak rezultat kot flamski del Belgije in Hrvaška. Leta 2009 je bilo mladih z zahtevnim državljanskim znanjem 30 odstotkov, leta 2016 37, hkrati se je zmanjšal delež tistih z zelo slabim znanjem. Skupno se je od leta 2009 to znanje povečalo za 16 točk, dr. Eva Klemenčič, nacionalna koordinatorka raziskave ICCS pri Pedagoškem inštitutu, pravi, da je to sicer manj kot v nekaterih drugih državah, na doseženo znanje pa vplivajo socialni status družine, spol – deklice so boljše -, in (ne)migrantsko ozadnje družin. Razlike med samimi šolami v Sloveniji so bile sicer zelo majhne – le 8 odstotnih točk, v drugih državah pa na primer tudi 50, kar po besedah ministrice dokazuje, da slovenski šolski sistem enakomerno prenaša znanje in spodbude na tem področju znanja po vsej državi.
Raziskava je pokazala tudi, da je pripravljenost mladih za aktivno državljanstvo v Sloveniji nekoliko nižja kot v drugih državah, prav tako so pod mednarodnim povprečjem pri zaupanju v državni zbor in vlado (v nasprotju z njihovim zaupanjem v ljudi, ki je nad povprečjem), jih je pa kar 80 % napovedalo svojo udeležbo na nacionalnih volitvah, ko bodo dobili volilno pravico. Med slovenskimi osmošolci prevladuje pozitiven odnos do Evropske unije, kar 92 % jih je ponosnih na to, da smo del nje, so pa v povprečju izrazili večjo skrb za svojo prihodnost in varnost Evrope kot vrstniki iz drugih 23 sodelujočih držav oz. vzgojno-izobraževalnih sistemov. Razlogi za to so osebni (iskanje zaposlitve, primeren študij), pa tudi družbeni (varnost, terorizem, onesnaževanje, revščina). Kar je zbudilo pozornost raziskovalcev (v negativnem smislu), je tudi to, da se jih več kot 50 % poročalo o tem, da so bili v zadnjih treh mesecih deležni žaljivih zbadljivk, uničevanja lastnine ali kakšne druge oblike (nefizičnega) trpinčenja.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Naši učenci so na področju državljanske védnosti nad mednarodnim povprečjem, je pokazala Mednarodna raziskava državljanske vzgoje in izobraževanja, ki jo je med skoraj 3 tisoč osmošolci in 2 tisoč učitelji na 135 slovenskih šolah leta 2016 izpeljal Pedagoški inštitut.
Slovenski osmošolci so na področju državljanske vednosti, občutka pripadnosti Evropski uniji in zaupanja v ljudi nad mednarodnim povprečjem
Raziskava ICCS o državljanski vzgoji in izobraževanju je bila v 24 državah oz. vzgojno-izobraževalnih sistemih izvedena večkrat: leta 1999, 2009 in nazadnje 2016, zato omogoča tako mednarodno primerjavo med 16 evropskimi, 3 azijskimi in 5 latinskoameriškimi vzgojno-izobraževalnimi sistemi, kot tudi sledenje trendom v znanju, stališčih in pripravljenosti za delovanje mladih na področjih aktivnega državljanstva. Po besedah ministrice za izobraževanje, znanost in šport Maje Makovec Brenčič:
“Rezultati danes v primerjavi z rezultati 2009 oz. 1999 kažejo, da je Slovenija na vseh področjih pokazala napredek, tako torej na področju znanja, vednosti, kot tudi v pripravljenosti do delovanja, kakor tudi do stališč do enakih pravic migrantov.”
V državljanskem znanju se Slovenija uvršča za Dansko, Tajpej, Švedsko, Finsko, Norveško, Estonijo in Rusko federacijo, dosegla je enak rezultat kot flamski del Belgije in Hrvaška. Leta 2009 je bilo mladih z zahtevnim državljanskim znanjem 30 odstotkov, leta 2016 37, hkrati se je zmanjšal delež tistih z zelo slabim znanjem. Skupno se je od leta 2009 to znanje povečalo za 16 točk, dr. Eva Klemenčič, nacionalna koordinatorka raziskave ICCS pri Pedagoškem inštitutu, pravi, da je to sicer manj kot v nekaterih drugih državah, na doseženo znanje pa vplivajo socialni status družine, spol – deklice so boljše -, in (ne)migrantsko ozadnje družin. Razlike med samimi šolami v Sloveniji so bile sicer zelo majhne – le 8 odstotnih točk, v drugih državah pa na primer tudi 50, kar po besedah ministrice dokazuje, da slovenski šolski sistem enakomerno prenaša znanje in spodbude na tem področju znanja po vsej državi.
Raziskava je pokazala tudi, da je pripravljenost mladih za aktivno državljanstvo v Sloveniji nekoliko nižja kot v drugih državah, prav tako so pod mednarodnim povprečjem pri zaupanju v državni zbor in vlado (v nasprotju z njihovim zaupanjem v ljudi, ki je nad povprečjem), jih je pa kar 80 % napovedalo svojo udeležbo na nacionalnih volitvah, ko bodo dobili volilno pravico. Med slovenskimi osmošolci prevladuje pozitiven odnos do Evropske unije, kar 92 % jih je ponosnih na to, da smo del nje, so pa v povprečju izrazili večjo skrb za svojo prihodnost in varnost Evrope kot vrstniki iz drugih 23 sodelujočih držav oz. vzgojno-izobraževalnih sistemov. Razlogi za to so osebni (iskanje zaposlitve, primeren študij), pa tudi družbeni (varnost, terorizem, onesnaževanje, revščina). Kar je zbudilo pozornost raziskovalcev (v negativnem smislu), je tudi to, da se jih več kot 50 % poročalo o tem, da so bili v zadnjih treh mesecih deležni žaljivih zbadljivk, uničevanja lastnine ali kakšne druge oblike (nefizičnega) trpinčenja.
Ekipa Prvega se danes v živo javlja s terena in spremlja utrip na prvi šolski dan v nekaterih krajih, ki so jih prizadela neurja in poplave. Dan smo začeli smo v Gornjem Gradu, kjer smo pred mikrofon povabili ravnateljico OŠ Frana Kocbeka Blanko Nerat in župana Gornjega Gradu Antona Špeha. Besedo smo dali tudi učencem in učiteljicam. Na terenu so Špela Šebenik, Lucija Fatur in Lana Furlan.
Prvi program Radia Slovenija in A1 Slovenija sta že sedmo leto zapored leto zapored združila radijsko oddajo za otroke z 58-letno tradicijo in Lahkonočnice, pravljice sodobnih slovenskih avtorjev. V oddaji Lahko noč, otroci! boste lahko pet zaporednih četrtkov ob 19.45 prisluhnili pravljični nanizanki o pesniku jazbecu in gozdnih prijateljih, ki otrokom dajejo iztočnice in pogum za pripovedovanje. Pravljice bodo premierno zaživele v interpretaciji priznanih dramskih igralcev Jožice Avbelj, Maje Končar, Marijane Brecelj, Iva Bana, Željka Hrsa in Zvoneta Hribarja.
1. septembra se začenja novo šolsko leto in prvič bo šolski prag prestopilo tudi 20 tisoč 700 prvošolčkov, ki so najranljivejši udeleženci v prometu. Za to, da bi bila njihova pot v šolo in iz nje na samo jutri, ampak čez vse šolsko leto čimbolj varna, smo za nekaj pojasnil o preventivnih akcijah v studio povabil vodjo sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, Ivana Kapuna.
V ponedeljek se je iztekel rok za oddajo vlog za prvo humanitarno pomoč po nedavnih ujmah. Rdeči Križ in Karitas sta prejela okoli 5000 vlog, pristojne komisije pa so danes že začele z njihovim pregledovanjem. Vsa izplačila naj bi bila sicer izvedena v prvi polovici septembra. Ta petek pa poteče rok za oddajo ocene škode za podjetja, ki so bila oškodovana v poplavah in želijo prejeti predplačila. Do zdaj so na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport prejeli okoli 300 vlog.
Nekatere zdravniške ambulante na primarni ravni, govorimo predvsem o družinskih zdravnikih, še vedno ne omogočajo naročanja bolnikov na pregled skladno z zakonom o pacientovih pravicah. Na Zagovornika načela enakosti so lani prejeli številne pritožbe pacientov, ki so poročali o težavah pri naročanju, saj so se ob uvajanju elektronskega naročanja okrnile druge zakonsko predpisane možnosti, kot je to osebni obisk oziroma naročanje po telefonu. Zagovornik je zato preveril dostopnost do ambulant družinske medicine in potrdile so se navedbe pacientov, enako je nato letos marca ugotovil tudi Zdravstveni inšpektorat. O tem zagovornik Miha Lobnik s Heleno Lovinčič.
Kako zagotoviti pravičen energetski prehod in preprečiti, da bi uveljavljanje obnovljivih virov energije ustvarjalo nove neenakosti? Zakaj je pri uvajanju podnebnih ukrepov nujno upoštevati vidik pravičnosti in poskrbeti za najbolj ranljive prebivalce? Koliko lahko k temu pripomorejo energetske skupnosti in katere dodatne težave povzroča množičen prehod na obnovljive vire energije? To so med drugim vprašanja, o katerih so razpravljali udeleženci mednarodne poletne šole politične ekonomije na Fakulteti za družbene vede. O te smo se pogovarjali z eno izmed predavateljic, doktorico Rachel Guyet.
Dežurni meteorolog Andrej Golob opozarja, da bodo reke čez dan in ponoči še naraščale, predvsem v Podravju in Posavju. Drava se sicer že razliva, njej pretok je visok. Velja največja stopnja pripravljenosti.
Glavna cesta Ravne - Dravograd je popolnoma zaprta, kar bo otežilo dnevne migracije, dolina Tople v Črni pa je zaradi uničenega cestišča odrezana od sveta. Zaprta je tudi cesta med Dravogradom in Libeličami, kjer je nevarnost plazenja. Sicer pa je slika tokrat drugačna kot v začetku meseca - Korošci so šli v noč pripravljeni, že čez dan so polnilni protipoplavne vreče.
OŠ Mihajla Rostoharja Krško je s Centrom za socialno delo Posavje in Varstveno delovnim centrom Zasavje izvedla pilotni enotedenski projekt »samostojno bivanje s podporo«, v katerem so štirje fantje, ki imajo priznan status invalida po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov, skoraj samostojno bivali v šolskem učnem stanovanju v središču Krškega. Kar pomeni, da so ponoči sami bivali v hiši, se sami zbudili, uredili, pripravili zajtrk in izvajali vsa dnevna opravila, podpora pa je bila oseba od zunaj, ki je nadzorovala njihovo početje, vendar ni bila ves čas z njimi.
To nedeljo, 27. avgusta, bo na Pogačarjevem trgu v Ljubljani med 10. in 20. uro potekala Marcelova tržnica, dobrodelni dogodek zbiranja sredstev za podporo neozdravljivo bolnim otrokom in njihovim družinam, ki jih oskrbuje Tim za paliativno oskrbo otrok Pediatrične klinike v Ljubljani. Del zbiranja sredstev bo potekal tudi na Facebook profilu Marcelova tržnica, kjer bo vse do 1. oktobra potekala Marcelova dražba, za katero so drese in druge športne rekvizite s podpisi donirali številni slovenski športniki, med njimi tudi Luka Dončić, Jan Oblak in celotna slovenska nogometna reprezentanca. V studiu Prvega sta o boleči izgubi in dogodku, ki bo potekal v spomin na njunega sina Marcela, po katerem je dogodek dobil ime, spregovorila njegova starša Tjaša Strgar in Alen Balažič.
Okoljska gibanja so v zadnjih desetletjih prehodila pot od precejšnje radikalizacije do tega, da so - s tem, ko so se oblikovala v politične stranke - postala del političnega sistema. S tem so izgubila velik del svoje pristnosti, pravi beograjski profesor Darko Nadić - namesto prek protestov namreč zdaj množice nagovarjajo prek služb odnose z javnostmi. S profesorjem Nadićem+ smo se pogovarjali v okviru mednarodne poletne šole politične ekonomije, ki poteka na Fakulteti za družbene vede.
Izraz phishing (fishing) ali ribarjenje se uporablja za opisovanje spletnih prevar, pri katerih napadalci skušajo pridobiti občutljive informacije, kot so gesla, uporabniška imena, ali številke bančnih kartic z uporabo lažnih e-poštnih sporočil, spletnih strani ali drugih komunikacijskih kanalov, kot so aplikacije ali socialna omrežja. Več v pogovoru z Robertom Škrjancem.
Na poplavljenih območjih hitijo s sanacijo. A da se je treba tega lotiti počasi in premišljeno, poudarjajo strokovnjaki. Čeprav izgleda že vse suho, je lahko v hiši še več deset tisoč litrov vode in tega morda sploh ne slutimo. Dva prostovoljca iz Nemčije sta se z uničujočimi poplavami soočila pred dvema letoma, zato sta prihitela na pomoč tudi na Koroško. Ves teden sta merila vlago v hišah v Črni in Mežici, kako je na Koroškem v primerjavi z Nemčijo in kako se lotiti sanacije, pa v reportaži naše dopisnice Metke Pirc.
Potem ko je predsednik vlade Robert Golob pred dvema dnevoma bankam postavil ultimat, naj predlagajo svoje ideje, kako pomagati prizadetim v nedavnih poplavah, so iz Združenja bank na vlado dopoldne že poslali svoje predloge. Odziv premiera še ni znan, o podrobnostih predlogov pa smo se pogovarjali s predsednico Združenja bank Stanislavo Zadravec Caprirolo.
Sinočnja novica o domnevni smrti šefa ruske najemniške vojske Wagner Jevgenija Prigožina v stmoglavljenem letalu verjetno ni presenetila nikogar. Letalo v katerem naj bi Prigožin letel iz Moskve v Sankt Peterburg je strmoglavilo natančno dva meseca po uporu njegove vojske Wagner, ki se je ustavila 200 kilometrov od prestolnice. Poklicali smo strokovnjaka za varnostna vprašanja Vladimirja Prebiliča
Naselje v ljubljanskih Sneberjah, ki ga je poplava 4. avgusta hudo prizadela, si je danes skupaj s predstavniki Mestne občine Ljubljana ogledal državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah Boštjan Šefic. Prebivalci tamkajšnjega naselja na sneberškem nabrežju imajo številne skrbi glede obnove montažnih hiš, skrbi pa jih tudi, kako bo v prihodnje s protipoplavno zaščito. V Sneberjah sta bili Lucija Dimnik Rikić in Lana Furlan.
V nedeljo je na Ljubljanskem barju, med Bevkami in Notranjimi Goricami, prišlo do obsežnega onesnaženja vode. Območje onesnaženja spada v Naturo 2000 in je hkrati osrednji del Krajinskega parka Ljubljansko barje. Ali gre za naraven pojav ali za človeški vir onesnaženja, še ni znano. Peter Močnik se je o tem pogovarjal z direktorjem Krajinskega parka Ljubljansko barje, Janezom Kastelicem.
V nedavnih poplavah so številni na prizadetih območjih izgubili vse svoje premoženje; podivjane vode so odnašale hiše, vrtove, njive, velika škoda je nastala tudi v gospodarstvu. Po grobih ocenah je vodna ujma prizadela 15 tisoč gospodinjstev, od teh je tisoč takšnih, ki so izgubila vse. Reševanje bivanjske problematike na prizadetih območjih je seveda ena od prednostnih nalog popoplavnih ukrepov. Ali bodo ljudje, ki jim je voda uničila domove, sploh še kdaj lahko živeli v svojih hišah? Bo država prisluhnila tem brezdomcem in morda z gradbeno stroko poiskala ustrezno rešitev, da bodo še naprej živeli na svojih območjih? Ali graditi klasične ali montažne hiše. O tem v pogovoru z Janezom Rihterjem, direktorjem podjetja Rihter, ki izdeluje montažne hiše.
Podjetje KLS z Ljubnega ob Savinji je po prvih ocenah utrpelo približno 100 milijonov evrov škode, če se ne bi podrl protipoplavni nasip, bi ta bila najmanj polovico manjša, je Matiji Mastnaku povedal generalni direktor podjetja Bogomir Strašek. Ta dodaja, da brez državne pomoči družba z 250 zaposlenimi ne bo preživela. To pa bi po njegovih besedah zamajalo skoraj celotno evropsko avtomobilsko industrijo. KLS je namreč eden od najpomembnejših svetovnih proizvajalcev zobatih obročev. KLS je leta 2011 dobil Zlato Gazelo, leta 2019 pa je direktor Bogomir Strašek dobil priznanje za življenjsko delo na področju managementa.
Slovenska planinska pot je bila odprta 1. avgusta leta 1953, torej smo pred kratkim praznovali 70-letnico. Gre za najstarejšo vezno pot v Sloveniji, prav tako je med najstarejšimi v Evropi in na svetu. Prehoditi znamenito Slovensko planinsko pot - od panonskih nižin prek planot in gričev skozi vinograde in prostrane pohorske gozdove v osrčje prepadnih sten, skalovja in snežišč, mimo brezen, jezer in slapov prek kraških vrtač in skrivnostnega podzemnega sveta, blagih obmorskih brd do morja - je zagotovo nepozabno doživetje slovenskih gora, so izkušnjo planink in planincev, ki se podajo nanjo, povzeli na Planinski zvezi Slovenije. V sodelovanju s Slovenskim planinskim muzejem so ob jubileju pripravili tudi razstavo z naslovom 70 let Slovenske planinske poti. O pomenu te poti skozi čas se je z generalnim sekretarjem Planinske zveze Slovenije Damjanom Omerzujem pogovarjal Aleš Ogrin.
Neveljaven email naslov