Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Naši učenci so na področju državljanske védnosti nad mednarodnim povprečjem, je pokazala Mednarodna raziskava državljanske vzgoje in izobraževanja, ki jo je med skoraj 3 tisoč osmošolci in 2 tisoč učitelji na 135 slovenskih šolah leta 2016 izpeljal Pedagoški inštitut.
Slovenski osmošolci so na področju državljanske vednosti, občutka pripadnosti Evropski uniji in zaupanja v ljudi nad mednarodnim povprečjem
Raziskava ICCS o državljanski vzgoji in izobraževanju je bila v 24 državah oz. vzgojno-izobraževalnih sistemih izvedena večkrat: leta 1999, 2009 in nazadnje 2016, zato omogoča tako mednarodno primerjavo med 16 evropskimi, 3 azijskimi in 5 latinskoameriškimi vzgojno-izobraževalnimi sistemi, kot tudi sledenje trendom v znanju, stališčih in pripravljenosti za delovanje mladih na področjih aktivnega državljanstva. Po besedah ministrice za izobraževanje, znanost in šport Maje Makovec Brenčič:
“Rezultati danes v primerjavi z rezultati 2009 oz. 1999 kažejo, da je Slovenija na vseh področjih pokazala napredek, tako torej na področju znanja, vednosti, kot tudi v pripravljenosti do delovanja, kakor tudi do stališč do enakih pravic migrantov.”
V državljanskem znanju se Slovenija uvršča za Dansko, Tajpej, Švedsko, Finsko, Norveško, Estonijo in Rusko federacijo, dosegla je enak rezultat kot flamski del Belgije in Hrvaška. Leta 2009 je bilo mladih z zahtevnim državljanskim znanjem 30 odstotkov, leta 2016 37, hkrati se je zmanjšal delež tistih z zelo slabim znanjem. Skupno se je od leta 2009 to znanje povečalo za 16 točk, dr. Eva Klemenčič, nacionalna koordinatorka raziskave ICCS pri Pedagoškem inštitutu, pravi, da je to sicer manj kot v nekaterih drugih državah, na doseženo znanje pa vplivajo socialni status družine, spol – deklice so boljše -, in (ne)migrantsko ozadnje družin. Razlike med samimi šolami v Sloveniji so bile sicer zelo majhne – le 8 odstotnih točk, v drugih državah pa na primer tudi 50, kar po besedah ministrice dokazuje, da slovenski šolski sistem enakomerno prenaša znanje in spodbude na tem področju znanja po vsej državi.
Raziskava je pokazala tudi, da je pripravljenost mladih za aktivno državljanstvo v Sloveniji nekoliko nižja kot v drugih državah, prav tako so pod mednarodnim povprečjem pri zaupanju v državni zbor in vlado (v nasprotju z njihovim zaupanjem v ljudi, ki je nad povprečjem), jih je pa kar 80 % napovedalo svojo udeležbo na nacionalnih volitvah, ko bodo dobili volilno pravico. Med slovenskimi osmošolci prevladuje pozitiven odnos do Evropske unije, kar 92 % jih je ponosnih na to, da smo del nje, so pa v povprečju izrazili večjo skrb za svojo prihodnost in varnost Evrope kot vrstniki iz drugih 23 sodelujočih držav oz. vzgojno-izobraževalnih sistemov. Razlogi za to so osebni (iskanje zaposlitve, primeren študij), pa tudi družbeni (varnost, terorizem, onesnaževanje, revščina). Kar je zbudilo pozornost raziskovalcev (v negativnem smislu), je tudi to, da se jih več kot 50 % poročalo o tem, da so bili v zadnjih treh mesecih deležni žaljivih zbadljivk, uničevanja lastnine ali kakšne druge oblike (nefizičnega) trpinčenja.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Naši učenci so na področju državljanske védnosti nad mednarodnim povprečjem, je pokazala Mednarodna raziskava državljanske vzgoje in izobraževanja, ki jo je med skoraj 3 tisoč osmošolci in 2 tisoč učitelji na 135 slovenskih šolah leta 2016 izpeljal Pedagoški inštitut.
Slovenski osmošolci so na področju državljanske vednosti, občutka pripadnosti Evropski uniji in zaupanja v ljudi nad mednarodnim povprečjem
Raziskava ICCS o državljanski vzgoji in izobraževanju je bila v 24 državah oz. vzgojno-izobraževalnih sistemih izvedena večkrat: leta 1999, 2009 in nazadnje 2016, zato omogoča tako mednarodno primerjavo med 16 evropskimi, 3 azijskimi in 5 latinskoameriškimi vzgojno-izobraževalnimi sistemi, kot tudi sledenje trendom v znanju, stališčih in pripravljenosti za delovanje mladih na področjih aktivnega državljanstva. Po besedah ministrice za izobraževanje, znanost in šport Maje Makovec Brenčič:
“Rezultati danes v primerjavi z rezultati 2009 oz. 1999 kažejo, da je Slovenija na vseh področjih pokazala napredek, tako torej na področju znanja, vednosti, kot tudi v pripravljenosti do delovanja, kakor tudi do stališč do enakih pravic migrantov.”
V državljanskem znanju se Slovenija uvršča za Dansko, Tajpej, Švedsko, Finsko, Norveško, Estonijo in Rusko federacijo, dosegla je enak rezultat kot flamski del Belgije in Hrvaška. Leta 2009 je bilo mladih z zahtevnim državljanskim znanjem 30 odstotkov, leta 2016 37, hkrati se je zmanjšal delež tistih z zelo slabim znanjem. Skupno se je od leta 2009 to znanje povečalo za 16 točk, dr. Eva Klemenčič, nacionalna koordinatorka raziskave ICCS pri Pedagoškem inštitutu, pravi, da je to sicer manj kot v nekaterih drugih državah, na doseženo znanje pa vplivajo socialni status družine, spol – deklice so boljše -, in (ne)migrantsko ozadnje družin. Razlike med samimi šolami v Sloveniji so bile sicer zelo majhne – le 8 odstotnih točk, v drugih državah pa na primer tudi 50, kar po besedah ministrice dokazuje, da slovenski šolski sistem enakomerno prenaša znanje in spodbude na tem področju znanja po vsej državi.
Raziskava je pokazala tudi, da je pripravljenost mladih za aktivno državljanstvo v Sloveniji nekoliko nižja kot v drugih državah, prav tako so pod mednarodnim povprečjem pri zaupanju v državni zbor in vlado (v nasprotju z njihovim zaupanjem v ljudi, ki je nad povprečjem), jih je pa kar 80 % napovedalo svojo udeležbo na nacionalnih volitvah, ko bodo dobili volilno pravico. Med slovenskimi osmošolci prevladuje pozitiven odnos do Evropske unije, kar 92 % jih je ponosnih na to, da smo del nje, so pa v povprečju izrazili večjo skrb za svojo prihodnost in varnost Evrope kot vrstniki iz drugih 23 sodelujočih držav oz. vzgojno-izobraževalnih sistemov. Razlogi za to so osebni (iskanje zaposlitve, primeren študij), pa tudi družbeni (varnost, terorizem, onesnaževanje, revščina). Kar je zbudilo pozornost raziskovalcev (v negativnem smislu), je tudi to, da se jih več kot 50 % poročalo o tem, da so bili v zadnjih treh mesecih deležni žaljivih zbadljivk, uničevanja lastnine ali kakšne druge oblike (nefizičnega) trpinčenja.
Za otroke je od danes naprej na voljo aplikacija RTV Živ žav, primerna za mobilne telefone in tablične računalnike. Z njeno pomočjo otroci vstopajo v varen digitalni svet in se učijo prvih črk ter branja na njim prikupen način.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Znana je zmagovalna pravljica natečaja za izvirno slovensko pravljico za oddajo Lahko noč, otroci in pravljice, ki jih je tričlanska strokovna žirija predlagala za odkup.
Spolno nadlegovanje je bilo dolgo časa nekaj, o čemer se ni govorilo in česar se ni problematiziralo. Kljub temu, da se je pogosto dogajalo vsem na očeh in kljub temu, da ko govorimo o spolnem nadlegovanju in trpinčenju, vedno govorimo o zlorabi moči. Tovrstna dejanja so lahko kazensko pregonljiva, pravi dr. Jovana Mihajlović Trbovc, lahko pa so zgolj etično sporna in jih je, tudi zaradi odsotnosti pravilnikov, težko sankcionirat. V vsakem primeru pa je spolno nadlegovanje, ne glede na to v kakšnem prostoru se zgodi in komu, lahko prepoznati. Kot poudarja prof. dr. Vesna Leskošek, ljudje zelo dobro vemo, kdaj je odnos profesionalen in kdaj seksualiziran.
Letošnji mednarodni dan prostovoljstva, ki bo v nedeljo, poteka pod naslovom Prostovolji zdaj za našo skupno prihodnost. V organizaciji Slovenske filantropije pa danes že poteka 13. slovenski kongres prostovoljstva, na katerem se pogovarjajo o pomenu solidarnosti pri reševanju družbenih in okoljskih izzivov. Civilna družba in prostovoljci tudi sicer želijo nagovoriti ljudi za skupno reševanje problemov sedanjosti in prihodnosti ter za iskanje trajnih in izvedljivih rešitev. Tjaša Arko iz Slovenske filantropije, ki vodi programe prostovoljstva, je več povedala o duši prostovoljstva nasploh ter poudarila, da je v to današnjih družbah to velikokrat socialni korektiv.
V Rigi, glavnem mestu Latvije, poteka dvodnevno srečanje zunanjih ministrov članic zveze Nato. Danes razpravljajo o bolečih lekcijah iz Afganistana, od koder se je zavezništvo z Ameriko na čelu umaknilo letošnjega avgusta. Tudi sicer so ministri opozorili na nove napetosti ob ukrajinsko-ruski meji. Nato namreč kritizira Moskvo, da tam kopiči vojaške sile. Rusija obtožbe zavrača kot zahodno propagando, medtem pa uradni Kijev ruske manevre, belorusko izkoriščanje migrantov in energetsko krizo razume kot enovit hibridni napad na zavezništvo. O izzivih Severnoatlantskega zavezništva se je kolega Miha Lampreht pogovarjal z izrednim profesorjem Fakultete za družbene vede dr. Vladimirjem Prebiličem.
Ob svetovnem dnevu boja proti aidsu strokovnjaki opozarjajo, da so oboleli še vedno stigmatizirani, pri čemer pa so diskriminacije v največji meri deležni v zdravstvenem okolju.
Danes je DARS zagnal sistem elektronskih vinjet in tako je odslej že mogoče prvič kupiti vinjeto, ki bo delovala povsem digitalno. Cena ostaja enaka, nadzor bo potekal s kamerami, nalepke pa ne bo več. Seveda bodo sedanje fizične vinjete, ki jih poznamo od leta 2008, kot običajno v veljavi do konca januarja,
Konec leta se izteče slovensko predsedovanje Svetu Evropske Unije. Urad vlade za komuniciranje je ob tej priložnosti v sodelovanju z veleposlaništvom Slovenije v Belgiji v evropski četrti v Bruslju pripravil festival, na katerem se Slovenija predstavlja Evropi, ki bo trajal do srede. Festival lahko obiščete v posebnem šotoru na bruseljskem križišču Schuman. Z bruseljskim dopisnikom se je o festivalu pogovarjala Darja Groznik.
Evropska agencija za zdravila EMA je odobrila cepivo za cepljenje otrok v starosti od 5. do 12. leta. V Italiji napovedujejo, da bodo začeli cepiti že pred božičem, saj bodo oblasti najpozneje prihodnji teden odobrile cepivo Pfizerja in Biontecha. Otroci bodo prejeli le tretjino odmerka odraslih. V Italiji je cepljenih 82% prebivalcev, ki so stari nad 12 let. O cepivu, cepljenju in priporočilih v Sloveniji v pogovoru s pediatrom Denisom Bašem, dr. med.
Septembra leta 2015 je Volkswagen ameriški agenciji za varstvo okolja EPA stran od oči javnosti priznal, da je goljufal na okoljskih testih. Dva tedna pozneje je agencija Volkswagnovo goljufanje na testih izpušnih plinov razkrila javnosti. Nemški proizvajalec je v približno 11 milijonov vozil vgradil sisteme za prirejanje meritev količine izpustov dušikovih oksidov. Škandal, ki je vplival na celotno avtomobilsko industrijo, je nemškega avtomobilskega proizvajalca stal na desetine milijard evrov, preiskovalci so pod drobnogled vzeli tudi več njegovih tekmecev, na sodiščih pa je še množica odprtih primerov.
Zaradi novozapadlega snega so se razmere v gorah spremenile in dokončno postale zimske. Na družbenih omrežjih so se že pojavile prve fotografije turnih smučarjev, ki so že opravili prve spuste. Pa to zares pomeni začetek zimske gorniške sezone in ali je čas res primeren za obisk visokogorja?
Osebni podatki so valuta, s katero spletni giganti ustvarjajo rekordne dobičke. Njihovi algoritmi namreč omogočajo ciljano oglaševanje, ki ga za širjenje svojih sporočil lahko uporabljajo vsi – od posameznikov do političnih strank ali korporacij. Tovrstno oglaševanje je zaobšlo vsa pravila nagovarjanja potrošnikov, propaganda, zavajanje in širjenje napačnih informacij pa se je izkazalo za posebej škodljivo v času globalne pandemije koronavirusa, ko sta se polarizacija in radikalizacija s spleta prelili v resnično življenje. Če je storitev brezplačna, potem uporabniki niso potrošniki, ampak izdelki, ki jih lastniki spletnih platform prodajajo oglaševalcem. Ampak kot je razkrila žvižgačka Frances Haugen, to še ni vse. Facebook, oziroma Meta, kot se zdaj imenuje ta spletni velikan, s svojimi algoritmi te izdelke ne le prodaja, ampak tudi oblikuje. Kako se torej lotiti problema širjenja lažni, napačnih, zavajajočih,škodljivih in nevarnih informacij prek spleta? V Sarajevu je ta mesec potekala konferenca Point, ki pretresa politično odgovorost in nove tehnologije. Tam se je Urška Henigman o problemu polarizacije in radikalizacije pogovarjala z dvema sogovornicama.
Dnevi boja proti nasilju nad ženskami osvetljujejo tudi psihične stiske in slabše razmere v družinah, ki jih je prinesla epidemija covida-19. Za lajšanje stisk žrtev nasilja je Inštitut za proučevanje enakosti spolov na začetku leta zagnal projekt Na varnem si, s katerim so vzpostavili nove varne točke in virtualno svetovanje.
Črni petek je ameriški izum in potencira našo željo po nakupovanju, ki je problematična sama po sebi, ko si želimo stvari, ki jih ne potrebujemo. Breda Luthar, Boštjan Okorn in avtorica Eva Lipovšek.
Dnevno v medijih poročamo o številnih bolnikih, ki zaradi covida potrebujejo bolnišnično zdravljenje. Medtem ko je epidemija končno vendarle začela pojenjati, pa se bodo bolniške postelje polnile še tedne, pravijo strokovnjaki. Še posebej dolgotrajna zdravljenja zaradi covida potrebujejo bolniki na intenzivnih terapijah. Včasih je presaditev pljuč, poškodovanih zaradi covida, edini izhod. Ta možnost pa je dana le nekaterim.
Televizija Slovenija je z novim vodstvom pod generalnim direktorjem Andrejem Grahom Whatmoughom in v.d. direktorjem Televizije Valentinom Arehom podvržena večjim spremembam. Programski svet bo v ponedeljek odločal o Programsko-produkcijskem načrtu, ki vsebuje krajšanje informativnih oddaj, ukinjanje nekaterih in premik drugih na drugi spored. Danes se je oglasil kolektiv informativnega programa, pojasnilo pa je podal tudi direktor televizije.
Evropski teden gozdov: Predlog nove strategije EU za gozdarstvo daje večji poudarek okolijskim in socialnim funkcijam gozda
27. novembra bo minilo 30 let, odkar smo v Sloveniji dobili prvo internetno povezavo. Vzpostavitev interneta v nekdanji Jugoslaviji in Sloveniji je bila nekakšna gverilska akcija, ki se je zgodila konec novembra 1991, predpriprave pa so se začele že sredi 80. let. Prvo internetno povezavo v Sloveniji so vzpostavili v laboratoriju za odprte sisteme in mreže na Institutu Jožef Stefan (IJS) v sklopu raziskovalnega projekta EUREKA 8 oz. COSINE (Cooperation of Open Systems Interconnection iN Europe), ki ga je koordinirala dr. Borka Jerman Blažič. Cilj projekta je bil zgraditi prvo evropsko akademsko in raziskovalno računalniško omrežje Evrope, h kateremu je bila povabljena tudi Jugoslavija. Prva povezava po internetnem protokolu (IP) je nato stekla novembra 1991, ko so bila pridobljena dovoljenja za prehod IP-paketov prek CERN-a v Ženevi in prek Nemčije do Amsterdama. Dr. Borka Jerman Božič, ki je prišla na Inštitut Jozef Stefan kot nadarjena štipendistka iz Makedonije, je še vedno zaposlena na inštitutu. Z njo sem se pogovarjala dan pred mednarodno spletno prireditvijo, s katero danes obeležujejo 30. obletnico tega pomembnega dogodka.
Neveljaven email naslov