Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O primeru sirskega begunca Ahmada Šameja smo se pogovarjali z Jernejo Turin z Amnesty International.
Po posredovanju predsednika vlade Mira Cerarja je bila deportacija sirskega begunca Ahmada Šamija, ki naj bi ga Hrvaški izročili danes zjutraj, preklicana.
Napovedano je bilo, da bodo slovenske oblasti Hrvaški danes izročile sirskega begunca Ahmada Šamija, potem ko so mu zavrnili prošnjo za mednarodno zaščito. Zjutraj so se pred azilnim domom v Ljubljani zbrali nekateri protestniki in Šami, tja so prišli tudi nekateri državnozborski poslanci iz vrst vladajoče koalicije. O usodi sirskega begunca so razpravljali ministri in predsednik vlade Miro Cerar, ki je dopoldan dejal, da bo vlada zdaj odločala o interesu države za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje:
“Zaradi posebnih okoliščin v tem primeru sem danes sprejel odločitev, da bo vlada na eni od prihodnjih sej na podlagi predloga vladnega Urada za oskrbo in integracijo migrantov obravnavala obstoj interesa Republike Slovenije za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje, na podlagi katerega bo nato Ministrstvo za notranje zadeve lahko izdalo takšno dovoljenje, če se bo gospod Ahmad Šami s tem strinjal.”
Cerar je sicer dopoldne pojasnil, da notranje ministrstvo ne more ravnati drugače, kot je, potem ko je Šami izčrpal vsa pravna sredstva in pri tem ni bil uspešen. Premier je ob tem jutranje ravnanje poslancev Levice Mihe Kordiša in SD Jana Škoberneta, ki sta Šamija pripeljala v Državni zbor, da bi ga zavarovala pred deportacijo, označil kot neprimerno in nedopustno. Kordiš je v odzivu dejal, da je ravnal v skladu s svojimi načeli.
O zgodbi Ahmada Šamija in postopku odločanja o dodelitvi mednarodne zaščite smo se na Prvem pogovarjali tudi z Jernejo Turin iz organizacije Amnesty International.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
O primeru sirskega begunca Ahmada Šameja smo se pogovarjali z Jernejo Turin z Amnesty International.
Po posredovanju predsednika vlade Mira Cerarja je bila deportacija sirskega begunca Ahmada Šamija, ki naj bi ga Hrvaški izročili danes zjutraj, preklicana.
Napovedano je bilo, da bodo slovenske oblasti Hrvaški danes izročile sirskega begunca Ahmada Šamija, potem ko so mu zavrnili prošnjo za mednarodno zaščito. Zjutraj so se pred azilnim domom v Ljubljani zbrali nekateri protestniki in Šami, tja so prišli tudi nekateri državnozborski poslanci iz vrst vladajoče koalicije. O usodi sirskega begunca so razpravljali ministri in predsednik vlade Miro Cerar, ki je dopoldan dejal, da bo vlada zdaj odločala o interesu države za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje:
“Zaradi posebnih okoliščin v tem primeru sem danes sprejel odločitev, da bo vlada na eni od prihodnjih sej na podlagi predloga vladnega Urada za oskrbo in integracijo migrantov obravnavala obstoj interesa Republike Slovenije za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje, na podlagi katerega bo nato Ministrstvo za notranje zadeve lahko izdalo takšno dovoljenje, če se bo gospod Ahmad Šami s tem strinjal.”
Cerar je sicer dopoldne pojasnil, da notranje ministrstvo ne more ravnati drugače, kot je, potem ko je Šami izčrpal vsa pravna sredstva in pri tem ni bil uspešen. Premier je ob tem jutranje ravnanje poslancev Levice Mihe Kordiša in SD Jana Škoberneta, ki sta Šamija pripeljala v Državni zbor, da bi ga zavarovala pred deportacijo, označil kot neprimerno in nedopustno. Kordiš je v odzivu dejal, da je ravnal v skladu s svojimi načeli.
O zgodbi Ahmada Šamija in postopku odločanja o dodelitvi mednarodne zaščite smo se na Prvem pogovarjali tudi z Jernejo Turin iz organizacije Amnesty International.
Danes se je s sklepno prireditvijo že četrto leto zapored končala vseslovenska kolesarska pobuda družbe Butan plin in partnerjev Varno na kolesu. Osrednja aktivnost pobude je razpis za osnovne šole, ki je letos povezal 87 osnovnih šol in več kot 2500 otrok, osnovnošolk in osnovnošolcev, ki so v tekočem šolskem letu opravili kolesarski izpit in se tako v novi vlogi vključili v promet. Več pa Tadeja Bizilj.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ustavitev postopka preseženega primanjkljaja je bila pričakovana, saj je bil lanski deficit pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda. Zniževanje strukturnega primanjkljaja v prihodnji dveh letih po 0,6 odstotka, bdp-ja ne bo enostavno, zato komisija priporoča sprejem zdravstvene reforme in dolgotrajne oskrbe , ter pričakuje potrditev pokojninske reforme že do konca prihodnjega leta , so priv odzivi na evropska priporočila. Zbrala jih je Zdenka Bakalar.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na Ljubljanskem gradu poteka mednarodna konferenca o izzivih načrtovanja mestne krajine, ki ga prireja Društvo krajinskih arhitektov Slovenije in oddelek za krajinsko arhitekturo biotehniške fakultete. Udeležuje se ga prek 170 domačih in tujih strokovnjakov. Za Ljubljano, Zeleno prestolnico Evrope pa je to priložnost, da pokaže svoj pristop in svoje rešitve na tem področju. Prispevek Marjana Vešligaja.
Novo odkritje Inštituta Jožef Stefan utegne izjemno izboljšati delovanje superračunalnikov, ki so postali v sodobni informacijski družbi nepogrešljivi. Gre pravzaprav za dvojno odkritje, saj so odkrili novo vrsto spominskega elementa, ki ga lahko električno krmilijo z rekordnimi hitrostmi tudi pri nizkih temperaturah. Superračunalniki imajo danes dva problema – premajhno hitrost spominskih elementov in preveliko gretje. Oba problema rešuje nov spominski element, ki podatkovni bit zapiše v 40-ih piko sekundah, deluje pa lahko tudi pri temperaturah pod -70 stopinj Celzija. Da gre za pomembno odkritje priča tudi dejstvo, da je ameriška vlada nedavno razpisala prioritetni raziskovalni program, ki temelji prav na tem odkritju, saj je odkritje navedeno kot prva referenca, na kateri naj bi temeljile prijave na projekte. Vendar pa se na razpis ne morejo prijaviti naši raziskovalci, saj gre za razpis strateške narave, zato tujci nimajo dostopa. Na Jamovi v Ljubljani smo se o tem pogovarjali z vodjem raziskave prof. dr. Draganom Mihailovićem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Novo odkritje Inštituta Jožef Stefan utegne izjemno izboljšati delovanje superračunalnikov, ki so postali v sodobni informacijski družbi nepogrešljivi. Gre pravzaprav za dvojno odkritje, saj so odkrili novo vrsto spominskega elementa, ki ga lahko električno krmilijo z rekordnimi hitrostmi tudi pri nizkih temperaturah. Superračunalniki imajo danes dva problema – premajhno hitrost spominskih elementov in preveliko gretje. Oba problema rešuje nov spominski element, ki podatkovni bit zapiše v 40-ih piko sekundah, deluje pa lahko tudi pri temperaturah pod -70 stopinj Celzija. Urška Henigman se je o odkritju pogovarjala z vodjem raziskovalne skupine Draganom Mihailovićem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob 9. maju, dnevu Evrope je Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji pripravila natečaj, na katerem so slovenski osnovnošolci z literarnimi, likovnimi in foto-video izdelki prikazali, kakšen je obraz, ki jim ga kaže Evropa. Šesto- do devetošolci so se tako poglobili v preteklost Evrope, nastanek Evropske unije, razmišljali so o tem, kaj jim EU pomeni ter kakšna je po njihovo prihodnost te meddržavne skupnosti. Natečaja se je udeležilo 28 različnih šol, med vsemi prispelimi izdelki sta žirija in obiskovalci Facebook strani informacijske pisarne izbrali najboljše, ki so priznanja prejeli danes. Kakšen obraz Evropa kaže osnovnošolcem, je preverila Andreja Gradišar.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenski znanstveniki so prišli do novega pomembnega odkritja, ki ga je včeraj objavila prestižna znanstvena revija Nature Communication. Raziskovalci Kemijskega instituta so namreč ugotovili, kako naravni toksin, ki ga proizvaja deževnik, naredi poro na površini celice, pred katero se brani. Odkritje ima velik pomen tako za nadaljnjo raziskovanje možnih novih pristopov za boj proti bakterijskim okužbam, ki zaradi vse večje odpornosti bakterij na antibiotike, kot tudi za razvoj novih nanosenzorjev. V mednarodni raziskavi, ki so jo vodili in koordinirali ljubljanski strokovnjaki, so sodelovali še znanstveniki z oxfordske univerze, japonskega instituta Riken in britanskega podjetja Oxford Nanopore Technologies. Več o samem odkritju in njegovem pomenu lahko poslušate v pogovoru z vodjo raziskave in direktorjem Kemijskega instituta, prof. dr. Gregorjem Anderluhom. Foto: Kemijski institut
Neveljaven email naslov