Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Steven Clift

15.11.2017


S Stevenom Cliftom o družbenih omrežjih, lažnih novicah, politični propagandi in kliktivizmu

Med nedavno predvolilno kampanjo smo lahko opazili, da je splet postal pomemben tudi za slovenske politike. Podobno lahko pričakujemo pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami, ko bomo najverjetneje videli še več osebno ciljanega političnega nagovarjanja, lažnih novic in populizma. Stevena Clifta, ki je e-demokracijo, prvo spletno stran s podatki o volitvah na svetu, ustanovil leta 1994, smo zato najprej vprašali, kakšno vlogo bodo v prihodnosti na političnem prizorišču odigrala družbena omrežja.

Steven Clift: Družbena omrežja so postala fenomenalno orodje za politiko, za znamčenje, za prepoznavnost imena, obraza. Bolj kot je vizualno, več se deli. In ja, vemo da so na zadnjih volitvah v Združenih državah Amerike družbeni mediji šli v srce politike. Časopisi so še vedno pomembni, televizija in radio sta še vedno pomembna, ampak družbeni mediji so srčni utrip in tisti, ki določajo prednostne, pomembne teme. Kar se zgodi na spletu, se potem ponavlja in podvaja v drugih množičnih medijih in je tako še močnejše.

Facebook glede na našo dejavnost omogoča zelo natančno profiliranje uporabnikov, česar se s pridom poslužujejo oglaševalci. Pa ne le oni, temveč tudi politiki.

Steven Clift: Ena od skrbi pri ciljanju oglasov na facebooku je, ali bo kandidat eni skupini ljudi poslal eno sporočilo, drugi pa drugo, ki je morda celo nasprotujoče od prvega? Politiki se med volilnimi kampanjami sprehajajo iz sobe v sobo in nagovarjajo različne skupine ljudi. So mojstri povezovanja z množico. Torej bi morali pričakovati, da bomo na spletu priča tovrstnemu oglaševanju. Zato je dobro imeti neke vrste arhiv, ali kopije oziroma transparentnost. Če imajo tisti, ki se potegujejo za določen položaj, odgovornost do volivcev, potem je manjša verjetnost, da bodo zavajali. Večja kot je transparentrost, bolje je.

Splet povezuje in je globalen. Določene iniciative povežejo cel svet, kot je to nedavno naredil ključnik metoo, ki je spodbudil razkrivanje spolnega nadlegovanja. So pa družbena omrežja lahko koristna tudi lokalno, saj v nasprotju s kliktivizmom, ki običajno spremlja velike globalne težave, dejansko sprožijo akcijo v realnem svetu.

Steven Clift: Kar mi je všeč pri lokalnem sodelovanju je, da prve korake narediš na spletu, potem pa se v resničnem življenju udeležiš sestanka četrtne skupnosti, akcije, protesta, zbiranja podpisov za peticijo od vrat do vrat. Kar se je zgodilo na spletu, je nato vplivalo na tvoja dejanja v resničnem svetu. Po volitvah se je v moji zvezni državi oblikovala skupina Minnesota vstani! 30 tisoč ljudi, predvsem ženske, ki so bile podpornice Hilary Clinton, se po volitvah niso le pogovarjale o tem, kaj se je zgodilo, temveč so pisale svojim predstavnikom v kongresu, jih obiskale. O vsem tem so poročale tudi na spletu, objavljale so slike. Ni šlo torej le za kliktivizem, res so bile politično dejavne.

Mladi so digitalni domorodci, tehnologija in spletna prisotnost je za njih nekaj popolnoma običajnega. Pa bodo znali uporabiti tehnologijo v demokratične namene?

Steven Clift: Lahko upamo na boljšo prihodnost, vendar rekel bi, da je tu nujno potreben demokratični namen, demokratični cilj vsake generacije. Po mojem mnenju je to zelo pomembno. Starejše generacije morda bolj malo uporabljajo facebook, nekateri sploh ne, ampak če bi predstavili svoj demokratični namen in razložili, koliko bolje se počutijo, ker živijo v demokratični državi in kako pomembna je. Morda se bodo mladi bolj demokratično obnašali, ker jim je uporaba spletnih orodij domača, vendar potrebujejo tudi smisel za demokracijo. Ne smejo je jemati za samoumevno. Vemo, da se spletna orodja lahko uporablja v populistične namene, da vas vznemirijo in razjezijo, zato se ne poglabljate v vprašanja, volite na določen način in na koncu dobite voditelje, ki jih pravzaprav ne želite. Ker ste bili v trenutku volitev razgreti. Tehnologija nas res lahko razgreje! Zato se moramo ohladiti, poslušati in sodelovati. Mladi ljudje bodo prihodnost, vendar le, če bodo odkrito razmišljali o tem, kako zgraditi demokracijo in če bodo sodelovali z različnimi generacijami.

Pomembna lastnost družbenih omrežij so mnenjski  mehurčki in odmevne sobe, ki združujejo enako misleče in ustvarjajo različne vzporedne realnosti. Kako jih predreti?

Steven Clift: Če hočeš predreti spletni mnenjski mehurček je najlažje, če si rojen v družino z različnimi političnimi pogledi. Velik del moje družine so konservativni republikanci, zato sem izpostavljen marsikateremu pogledu. Če pa v svoji družini in med prijatelji nimaš ljudi z drugačnimi političnimi nazori, potem je dobro, če načrtno na facebooku ali twitterju všečkaš ali slediš določenim skupinam, ki jih ne podpiraš. To je res, facebook ti da sladoled, ne zelenjave. Veliko sladoleda in ne dovolj zelenjave, zato si moraš sam poiskati zelenjavo. Sam moraš poiskati vsebine, ki ti niso všeč. Pa še ena stvar je. Lokalno je ključno. Na spletu obstajajo lokalni prostori, kjer se združujemo z ljudmi, ki imajo iste interese, na primer varne ceste, dobre šole, čist zrak. Tu ne gre za ideologije, živimo pač v bližini in ni treba, da smo prijatelji, delimo si isto vlado, naši davki gredo na isti naslov. Tako lahko odlično počimo mnenjske mehurčke. Saj vsi hočemo rešitve. Morda želimo do njih priti na različne načine in potem je zabavno, kako se različni pogledi soočijo. Vendar je na koncu skupni interes tisti, zaradi katerega moramo še naprej komunicirati. Če ne bi, potem ne bi mogli nič narediti.

Posledica algoritmov, ki združujejo ljudi z enaki političnimi stališči, je tudi izjemno hitro širjenje lažnih novic.

Steven Clift: Za začetek moramo dobro razumeti recept za pripravo lažnih novic. Torej, če ustvarite senzacionalen naslov z dramatično sliko in to delite s svojimi prijatelji, ki se s tem strinjajo, bodo tudi oni to delili naprej, in njihovi prijatelji še naprej. Tako postanete ustvarjalec lažnih novic. Vendar tega nočemo. Ljudje radi delijo resnico, odkritost. Lažne novice so včasih le mnenje, ne gre za lažne novice, le predstavljeno je na tak način. V drugih primerih pa gre res za popolne laži. Nekateri ustvarjajo popolne laži, da bi dosegli nek politični cilj. To fundamentalno spodkopava naše zaupanje v internet, v facebook, v drug drugega. Bolj moramo razumeti algoritem deljenja na družbenih omrežjih in odkriti načine, kako se mu zoperstaviti. En način je na primer dodajanje gumbov za prijavljanje lažnih novic na družbenih omrežjih, pomembno vlogo imajo tudi klasični mediji, ki razkrivajo, kaj so govorice in laži. Sam tudi že opažam, da če nekdo zasledi lažno novico, ki jo je delil prijatelj, če ve da je laž, potem tega ne ignorira, temveč ga na to opozori s primerno povezavo. To moramo vsi začeti početi. Biti moramo budni. Če v resničnem življenju nekoga popravimo, kadar širi govorice, ga moramo popraviti tudi na spletu. Govoric je v resničnem življenju ogromno, nekaterih nikoli ne moremo popraviti, na spletu lahko vsaj to naredimo. Ampak škoda je že lahko storjena, res, to je velik problem. Prav tako je neka lažna novica lahko pravzaprav mnenje, zato moramo biti previdni, da ne uvedemo cenzure. Ni lahke rešitve.

 

 

 


Aktualna tema

4545 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Steven Clift

15.11.2017


S Stevenom Cliftom o družbenih omrežjih, lažnih novicah, politični propagandi in kliktivizmu

Med nedavno predvolilno kampanjo smo lahko opazili, da je splet postal pomemben tudi za slovenske politike. Podobno lahko pričakujemo pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami, ko bomo najverjetneje videli še več osebno ciljanega političnega nagovarjanja, lažnih novic in populizma. Stevena Clifta, ki je e-demokracijo, prvo spletno stran s podatki o volitvah na svetu, ustanovil leta 1994, smo zato najprej vprašali, kakšno vlogo bodo v prihodnosti na političnem prizorišču odigrala družbena omrežja.

Steven Clift: Družbena omrežja so postala fenomenalno orodje za politiko, za znamčenje, za prepoznavnost imena, obraza. Bolj kot je vizualno, več se deli. In ja, vemo da so na zadnjih volitvah v Združenih državah Amerike družbeni mediji šli v srce politike. Časopisi so še vedno pomembni, televizija in radio sta še vedno pomembna, ampak družbeni mediji so srčni utrip in tisti, ki določajo prednostne, pomembne teme. Kar se zgodi na spletu, se potem ponavlja in podvaja v drugih množičnih medijih in je tako še močnejše.

Facebook glede na našo dejavnost omogoča zelo natančno profiliranje uporabnikov, česar se s pridom poslužujejo oglaševalci. Pa ne le oni, temveč tudi politiki.

Steven Clift: Ena od skrbi pri ciljanju oglasov na facebooku je, ali bo kandidat eni skupini ljudi poslal eno sporočilo, drugi pa drugo, ki je morda celo nasprotujoče od prvega? Politiki se med volilnimi kampanjami sprehajajo iz sobe v sobo in nagovarjajo različne skupine ljudi. So mojstri povezovanja z množico. Torej bi morali pričakovati, da bomo na spletu priča tovrstnemu oglaševanju. Zato je dobro imeti neke vrste arhiv, ali kopije oziroma transparentnost. Če imajo tisti, ki se potegujejo za določen položaj, odgovornost do volivcev, potem je manjša verjetnost, da bodo zavajali. Večja kot je transparentrost, bolje je.

Splet povezuje in je globalen. Določene iniciative povežejo cel svet, kot je to nedavno naredil ključnik metoo, ki je spodbudil razkrivanje spolnega nadlegovanja. So pa družbena omrežja lahko koristna tudi lokalno, saj v nasprotju s kliktivizmom, ki običajno spremlja velike globalne težave, dejansko sprožijo akcijo v realnem svetu.

Steven Clift: Kar mi je všeč pri lokalnem sodelovanju je, da prve korake narediš na spletu, potem pa se v resničnem življenju udeležiš sestanka četrtne skupnosti, akcije, protesta, zbiranja podpisov za peticijo od vrat do vrat. Kar se je zgodilo na spletu, je nato vplivalo na tvoja dejanja v resničnem svetu. Po volitvah se je v moji zvezni državi oblikovala skupina Minnesota vstani! 30 tisoč ljudi, predvsem ženske, ki so bile podpornice Hilary Clinton, se po volitvah niso le pogovarjale o tem, kaj se je zgodilo, temveč so pisale svojim predstavnikom v kongresu, jih obiskale. O vsem tem so poročale tudi na spletu, objavljale so slike. Ni šlo torej le za kliktivizem, res so bile politično dejavne.

Mladi so digitalni domorodci, tehnologija in spletna prisotnost je za njih nekaj popolnoma običajnega. Pa bodo znali uporabiti tehnologijo v demokratične namene?

Steven Clift: Lahko upamo na boljšo prihodnost, vendar rekel bi, da je tu nujno potreben demokratični namen, demokratični cilj vsake generacije. Po mojem mnenju je to zelo pomembno. Starejše generacije morda bolj malo uporabljajo facebook, nekateri sploh ne, ampak če bi predstavili svoj demokratični namen in razložili, koliko bolje se počutijo, ker živijo v demokratični državi in kako pomembna je. Morda se bodo mladi bolj demokratično obnašali, ker jim je uporaba spletnih orodij domača, vendar potrebujejo tudi smisel za demokracijo. Ne smejo je jemati za samoumevno. Vemo, da se spletna orodja lahko uporablja v populistične namene, da vas vznemirijo in razjezijo, zato se ne poglabljate v vprašanja, volite na določen način in na koncu dobite voditelje, ki jih pravzaprav ne želite. Ker ste bili v trenutku volitev razgreti. Tehnologija nas res lahko razgreje! Zato se moramo ohladiti, poslušati in sodelovati. Mladi ljudje bodo prihodnost, vendar le, če bodo odkrito razmišljali o tem, kako zgraditi demokracijo in če bodo sodelovali z različnimi generacijami.

Pomembna lastnost družbenih omrežij so mnenjski  mehurčki in odmevne sobe, ki združujejo enako misleče in ustvarjajo različne vzporedne realnosti. Kako jih predreti?

Steven Clift: Če hočeš predreti spletni mnenjski mehurček je najlažje, če si rojen v družino z različnimi političnimi pogledi. Velik del moje družine so konservativni republikanci, zato sem izpostavljen marsikateremu pogledu. Če pa v svoji družini in med prijatelji nimaš ljudi z drugačnimi političnimi nazori, potem je dobro, če načrtno na facebooku ali twitterju všečkaš ali slediš določenim skupinam, ki jih ne podpiraš. To je res, facebook ti da sladoled, ne zelenjave. Veliko sladoleda in ne dovolj zelenjave, zato si moraš sam poiskati zelenjavo. Sam moraš poiskati vsebine, ki ti niso všeč. Pa še ena stvar je. Lokalno je ključno. Na spletu obstajajo lokalni prostori, kjer se združujemo z ljudmi, ki imajo iste interese, na primer varne ceste, dobre šole, čist zrak. Tu ne gre za ideologije, živimo pač v bližini in ni treba, da smo prijatelji, delimo si isto vlado, naši davki gredo na isti naslov. Tako lahko odlično počimo mnenjske mehurčke. Saj vsi hočemo rešitve. Morda želimo do njih priti na različne načine in potem je zabavno, kako se različni pogledi soočijo. Vendar je na koncu skupni interes tisti, zaradi katerega moramo še naprej komunicirati. Če ne bi, potem ne bi mogli nič narediti.

Posledica algoritmov, ki združujejo ljudi z enaki političnimi stališči, je tudi izjemno hitro širjenje lažnih novic.

Steven Clift: Za začetek moramo dobro razumeti recept za pripravo lažnih novic. Torej, če ustvarite senzacionalen naslov z dramatično sliko in to delite s svojimi prijatelji, ki se s tem strinjajo, bodo tudi oni to delili naprej, in njihovi prijatelji še naprej. Tako postanete ustvarjalec lažnih novic. Vendar tega nočemo. Ljudje radi delijo resnico, odkritost. Lažne novice so včasih le mnenje, ne gre za lažne novice, le predstavljeno je na tak način. V drugih primerih pa gre res za popolne laži. Nekateri ustvarjajo popolne laži, da bi dosegli nek politični cilj. To fundamentalno spodkopava naše zaupanje v internet, v facebook, v drug drugega. Bolj moramo razumeti algoritem deljenja na družbenih omrežjih in odkriti načine, kako se mu zoperstaviti. En način je na primer dodajanje gumbov za prijavljanje lažnih novic na družbenih omrežjih, pomembno vlogo imajo tudi klasični mediji, ki razkrivajo, kaj so govorice in laži. Sam tudi že opažam, da če nekdo zasledi lažno novico, ki jo je delil prijatelj, če ve da je laž, potem tega ne ignorira, temveč ga na to opozori s primerno povezavo. To moramo vsi začeti početi. Biti moramo budni. Če v resničnem življenju nekoga popravimo, kadar širi govorice, ga moramo popraviti tudi na spletu. Govoric je v resničnem življenju ogromno, nekaterih nikoli ne moremo popraviti, na spletu lahko vsaj to naredimo. Ampak škoda je že lahko storjena, res, to je velik problem. Prav tako je neka lažna novica lahko pravzaprav mnenje, zato moramo biti previdni, da ne uvedemo cenzure. Ni lahke rešitve.

 

 

 


15.08.2020

Jutro na koči - Poštarski dom na Vršiču

Jutro smo prebudili na 1688 metrov nadmorske višine.


14.08.2020

Medijski razpis

Medtem ko so vlade v številnih okoliških državah v protikoronske ukrepe za pomoč gospodarstvu in ljudem vključile dodatna sredstva za medije posebnega pomena, pa je slovenska vlada storila obratno. Lani je na rednem letnem razpisu za sofinanciranje programskih vsebin medijem, zlasti manjšim, tistim posebnega pomena, dodelila pravico do črpanja 2,6 milijona evrov. Nova vlada je v luči gospodarskega padca zaradi epidemije aprila sklenila, da večji del sredstev zadrži. Tako so letos mediji ob izpeljavi projektov začeli uveljavljati pravico do povračila in ugotovili, da jim Ministrstvo za kulturo ponuja le 30% obljubljenih zneskov. V začetku tedna pa se je na temo medijev (ob javni razpravi o štirih medijskih zakonih) oglasil koalicijski Desus in od vlade, katere del je, zahteval celotno izplačilo. O tem, kaj bi neizplačilo za sicer v celoti izpeljane programe pomenilo za Radio Študent in založbo Beletrina, smo se pogovarjali z Robertom Mohoričem in Mitjo Čandrem. Prispevek Maje Derčar


14.08.2020

Socialna omrežja in kibernetska varnost

Čeprav se zdi upravljanje s socialnimi omrežji preprosto in uporabniku prijazno, se mnogokrat zgodi, da upravljalci postanejo nepazljivi in napadalci jim lahko hitro vdrejo v račun. Sledijo grožnje in izsiljevanje.


14.08.2020

Kjer lastovke gnezdijo

Lastovka je ptica, ki je z gnezditvijo močno vezana na človeka in njegova prebivališča. Gnezdi v vaseh in mestih, zlasti v hlevih in gospodarskih poslopjih. Spomladi s svojo vrnitvijo iz toplih krajev naznanja pomlad, ko se konec poletja spet odpravi tja, pa skorajšnji prihod jeseni in nato še zime. Zvočni zapis o tej zanimivi ptici je pripravil naš notranjski dopisnik Marko Škrlj.


13.08.2020

Vožnja v naravnem okolju je prepovedana!

V času koronakrize vse več ljudi zahaja v naravo, to pa seveda za seboj pušča tudi negativne posledice. Hoja in kolesarjenje po brezpotjih nista dovoljena, daleč največ nevšečnosti pa lastnikom parcel, gozdarjem, naravovarstvenikom in divjadi, povzročajo vozniki enduro in motokros motorjev, terenskih vozil in štirikolesnikov. Prihaja tudi do konfliktov, inšpekcijske službe pa imajo zaradi velikosti terena in kadrovske podhranjenosti, zelo težko delo.


13.08.2020

Krajši delovni čas

Med pozitivne učinke krajšega delovnega časa sodi zvišanje splošnega blagostanja, boljše duševno in fizično zdravje, upad anksioznosti in depresije in več časa za družino in prijatelje.


12.08.2020

Mladi so poraženci korona obdobja

Ob mednarodnem dnevu mladih so mladi opozorili na to, da je korona obdobje še poglobilo težave, na katere opozarjajo že dalj časa: težak vstop na trg dela, negotovost prekarnih oblik dela in problematika stanovanjskega vprašanja.


12.08.2020

Pred podpisom izjave med Slovenijo in ZDA o varnosti omrežij 5G

Slovenskemu gospodarstvu sicer bolj ustreza nekakšna »politika neuvrščenosti«, a posledic zaradi izjav vseeno ne pričakuje.


11.08.2020

Medijska zakonodaja

Slab mesec pred koncem javne razprave o predlogu sprememb medijskih zakonov je Desus napovedal, da predlogov ne bo podprl. Pripombe imata tudi koalicijski SMC in Nova Slovenija, ki se o podpori sicer nista izrekli. Na Ministrstvu za kulturo so do zdaj prejeli že precej pripomb in predlogov, največ na novo ureditev razporeditve RTV prispevka in ukinitev programskih radijskih mrež. Kritiki menijo, da si želi vlada medije podrediti, oslabiti pa tudi z določenimi protikoronskimi ukrepi, ki preprečujejo ponujanje časopisov in revij strankam v lokalih in javnih ustanovah. Da je za varnost potrebno skrbeti se strinjamo vsi, a mediji niso le njihova površina, vsebina je tisto kar šteje.


11.08.2020

Kriminal nad pticami še vedno prisoten

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je izdalo drugo poročilo o nezakonitem lovu in ubijanju ptic v Sloveniji. Gre za časovno obdobje med 1. januarjem 2000 in 31. decembrom 2019. Na DOPPS-u se s problematiko nezakonitega lova in ubijanja ptic poglobljeno ukvarjajo zadnji dve leti. Varstvena ornitologinja Tjaša Zagoršek poudarja, da se dan za dnem veča naše vedenje o razsežnosti problema v Sloveniji, saj sistematično beležijo primere nezakonitih ravnanj. Več v pogovoru z Markom Rozmanom.


11.08.2020

Roman Jerala: O ruskem cepivu še ni znanega skoraj nič

Po sporočilu ruskega predsednika Putina, da je Rusija razvila cepivo, se je Helena Lovinčič pogovarjala z dr. Romanom Jeralo, z enim najuspešnejšim raziskovalcem iz Kemijskega inštituta.


10.08.2020

Belorusija

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


10.08.2020

Razkužila

Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so nedavno objavili test izdelkov za razkuževanje rok, ki so se za namen zaščite pred okužbo z novim koronavirusom pojavili v mnogih nakupovalnih košaricah. Ugotovili so, da so cene visoke, označevanje izdelkov pa ni vedno najbolj jasno in razumljivo. Preverili so tudi vsebnost količine alkohola v razkužilih, pri katerih je na embalaži navedeno, da je aktivna učinkovina alkohol. Test so naredili na 15 razkužilih, ki jih lahko kupimo v trgovinah, drogerijah in na bencinskih črpalkah.


08.08.2020

V koči na Žavcarjevem vrhu poznajo "moderno tradicijo"

Drugo terensko jutro Prvega v avgustu je s štajerskega konca.


07.08.2020

Odrasli odločajo o tem, kakšen bo odnos mladih do alkohola

V času poletnih počitnic in dopustov, ko imajo mladostniki več prostega časa, se jim praviloma ponudi tudi več priložnosti za pitje alkohola, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer so pripravili nekaj dejstev in nasvetov za starše in druge odrasle osebe za spodbujanje mladih k odgovornemu pristopu do alkohola. Pitje alkohola med mladostniki iz Slovenije sicer upada, a smo v večini kazalnikov še vedno nad evropskim povprečjem, je Juretu Čepinu povedala doktorica Maja Roškar z NIJZ-ja.


07.08.2020

Letošnji mednarodni dan piva v znamenju pandemije in brezalkoholnega hmeljnega napitka

Ste si danes že privoščili vrček piva? Danes imate za to prav poseben razlog, vsak prvi petek v avgustu namreč že skoraj povsod po svetu praznujejo mednarodni dan piva. Tudi temu prazniku pa letos daje pečat globalna pandemija COVID-19. A ta nikakor ne zmanjšuje pomena in poslanstva praznika. Prav nasprotno, sporočajo iz Združenja slovenskih pivovarn. Z Jernejem Smolnikarjem, predsednikom združenja, je ob pogovoru z brezalkoholnim pivom nazdravila Andreja Čokl.


06.08.2020

Od začetka julija spremenjen delovni čas večine poštnih poslovalnic

Pošta Slovenije je 4. julija spremenila delovne čase večine poštnih poslovalnic. Za to so se odločili, ker že od leta 2008 beležijo upad poštnih storitev, kar je tudi posledica uporabe spletnih storitev, predvsem v bančništvu. Na Pošti so prepričani, da je dostopnost do poštnih storitev še vedno dobra, tudi zaradi uvedbe tako imenovanih kontaktnih točk oziroma paketomatov, ki jih je že več kot 400. A za nekatere stvari je še vedno treba v poštno poslovalnico, zato spremenjen delovni čas najbolj jezi tiste, ki zaradi službe ne uspejo priti tja pravočasno. Več Lidija Cokan.


06.08.2020

Psi vodniki - nezamenljivi življenski sopotniki

V Sloveniji na leto  oddajo do 20 psov slepim in ostalim invalidnim osebam. Psi vodniki so tisti, ki jih urijo za pomoč slepim. Vsak slepi ali invalid lahko zaprosi za psa vodnika oz. pomočnika, če le ima ustrezne pogoje kot jih določajo pravilniki.  Šele v zadnjih dveh letih pa so pri nas začeli trenirati tudi pse pomočnike, ki so namenjeni invalidom.


06.08.2020

S starodobniki okoli Slovenije

Konec julija so sedemdnevno pot okoli Slovenije začela starodobna vozila, zbrana v projektu SOS 2020 (Starodobniki okoli Slovenije 2020). Namen: promovirati lepote Slovenije, tehnično dediščino in z zbranimi dobrodelnimi prispevki pomagati mlademu fantu na invalidskem vozičku.


05.08.2020

Silovita eksplozija v Bejrutu

Po tem, ko so svet obkrožili posnetki silovite včerajšnje eksplozije v Bejrutu, je bilo veliko tudi analiziranja in ugotavljanja, kaj bi lahko povzročilo takšno razdejanje. Informacije o 2750 tonah amonijevega nitrata v skladišču sredi pristanišča bi glede na sicer strogi nadzor nad to snovjo lahko govorile tudi o čem drugem, ne zgolj nesreči. Igor Boh iz enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi uprave za zaščito in reševanje in prof. dr. Marko Gerbec, strokovnjak za procesno varnost na Inštitutu Jožefa Stefana.


Stran 113 od 228
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov