Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Steven Clift

15.11.2017


S Stevenom Cliftom o družbenih omrežjih, lažnih novicah, politični propagandi in kliktivizmu

Med nedavno predvolilno kampanjo smo lahko opazili, da je splet postal pomemben tudi za slovenske politike. Podobno lahko pričakujemo pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami, ko bomo najverjetneje videli še več osebno ciljanega političnega nagovarjanja, lažnih novic in populizma. Stevena Clifta, ki je e-demokracijo, prvo spletno stran s podatki o volitvah na svetu, ustanovil leta 1994, smo zato najprej vprašali, kakšno vlogo bodo v prihodnosti na političnem prizorišču odigrala družbena omrežja.

Steven Clift: Družbena omrežja so postala fenomenalno orodje za politiko, za znamčenje, za prepoznavnost imena, obraza. Bolj kot je vizualno, več se deli. In ja, vemo da so na zadnjih volitvah v Združenih državah Amerike družbeni mediji šli v srce politike. Časopisi so še vedno pomembni, televizija in radio sta še vedno pomembna, ampak družbeni mediji so srčni utrip in tisti, ki določajo prednostne, pomembne teme. Kar se zgodi na spletu, se potem ponavlja in podvaja v drugih množičnih medijih in je tako še močnejše.

Facebook glede na našo dejavnost omogoča zelo natančno profiliranje uporabnikov, česar se s pridom poslužujejo oglaševalci. Pa ne le oni, temveč tudi politiki.

Steven Clift: Ena od skrbi pri ciljanju oglasov na facebooku je, ali bo kandidat eni skupini ljudi poslal eno sporočilo, drugi pa drugo, ki je morda celo nasprotujoče od prvega? Politiki se med volilnimi kampanjami sprehajajo iz sobe v sobo in nagovarjajo različne skupine ljudi. So mojstri povezovanja z množico. Torej bi morali pričakovati, da bomo na spletu priča tovrstnemu oglaševanju. Zato je dobro imeti neke vrste arhiv, ali kopije oziroma transparentnost. Če imajo tisti, ki se potegujejo za določen položaj, odgovornost do volivcev, potem je manjša verjetnost, da bodo zavajali. Večja kot je transparentrost, bolje je.

Splet povezuje in je globalen. Določene iniciative povežejo cel svet, kot je to nedavno naredil ključnik metoo, ki je spodbudil razkrivanje spolnega nadlegovanja. So pa družbena omrežja lahko koristna tudi lokalno, saj v nasprotju s kliktivizmom, ki običajno spremlja velike globalne težave, dejansko sprožijo akcijo v realnem svetu.

Steven Clift: Kar mi je všeč pri lokalnem sodelovanju je, da prve korake narediš na spletu, potem pa se v resničnem življenju udeležiš sestanka četrtne skupnosti, akcije, protesta, zbiranja podpisov za peticijo od vrat do vrat. Kar se je zgodilo na spletu, je nato vplivalo na tvoja dejanja v resničnem svetu. Po volitvah se je v moji zvezni državi oblikovala skupina Minnesota vstani! 30 tisoč ljudi, predvsem ženske, ki so bile podpornice Hilary Clinton, se po volitvah niso le pogovarjale o tem, kaj se je zgodilo, temveč so pisale svojim predstavnikom v kongresu, jih obiskale. O vsem tem so poročale tudi na spletu, objavljale so slike. Ni šlo torej le za kliktivizem, res so bile politično dejavne.

Mladi so digitalni domorodci, tehnologija in spletna prisotnost je za njih nekaj popolnoma običajnega. Pa bodo znali uporabiti tehnologijo v demokratične namene?

Steven Clift: Lahko upamo na boljšo prihodnost, vendar rekel bi, da je tu nujno potreben demokratični namen, demokratični cilj vsake generacije. Po mojem mnenju je to zelo pomembno. Starejše generacije morda bolj malo uporabljajo facebook, nekateri sploh ne, ampak če bi predstavili svoj demokratični namen in razložili, koliko bolje se počutijo, ker živijo v demokratični državi in kako pomembna je. Morda se bodo mladi bolj demokratično obnašali, ker jim je uporaba spletnih orodij domača, vendar potrebujejo tudi smisel za demokracijo. Ne smejo je jemati za samoumevno. Vemo, da se spletna orodja lahko uporablja v populistične namene, da vas vznemirijo in razjezijo, zato se ne poglabljate v vprašanja, volite na določen način in na koncu dobite voditelje, ki jih pravzaprav ne želite. Ker ste bili v trenutku volitev razgreti. Tehnologija nas res lahko razgreje! Zato se moramo ohladiti, poslušati in sodelovati. Mladi ljudje bodo prihodnost, vendar le, če bodo odkrito razmišljali o tem, kako zgraditi demokracijo in če bodo sodelovali z različnimi generacijami.

Pomembna lastnost družbenih omrežij so mnenjski  mehurčki in odmevne sobe, ki združujejo enako misleče in ustvarjajo različne vzporedne realnosti. Kako jih predreti?

Steven Clift: Če hočeš predreti spletni mnenjski mehurček je najlažje, če si rojen v družino z različnimi političnimi pogledi. Velik del moje družine so konservativni republikanci, zato sem izpostavljen marsikateremu pogledu. Če pa v svoji družini in med prijatelji nimaš ljudi z drugačnimi političnimi nazori, potem je dobro, če načrtno na facebooku ali twitterju všečkaš ali slediš določenim skupinam, ki jih ne podpiraš. To je res, facebook ti da sladoled, ne zelenjave. Veliko sladoleda in ne dovolj zelenjave, zato si moraš sam poiskati zelenjavo. Sam moraš poiskati vsebine, ki ti niso všeč. Pa še ena stvar je. Lokalno je ključno. Na spletu obstajajo lokalni prostori, kjer se združujemo z ljudmi, ki imajo iste interese, na primer varne ceste, dobre šole, čist zrak. Tu ne gre za ideologije, živimo pač v bližini in ni treba, da smo prijatelji, delimo si isto vlado, naši davki gredo na isti naslov. Tako lahko odlično počimo mnenjske mehurčke. Saj vsi hočemo rešitve. Morda želimo do njih priti na različne načine in potem je zabavno, kako se različni pogledi soočijo. Vendar je na koncu skupni interes tisti, zaradi katerega moramo še naprej komunicirati. Če ne bi, potem ne bi mogli nič narediti.

Posledica algoritmov, ki združujejo ljudi z enaki političnimi stališči, je tudi izjemno hitro širjenje lažnih novic.

Steven Clift: Za začetek moramo dobro razumeti recept za pripravo lažnih novic. Torej, če ustvarite senzacionalen naslov z dramatično sliko in to delite s svojimi prijatelji, ki se s tem strinjajo, bodo tudi oni to delili naprej, in njihovi prijatelji še naprej. Tako postanete ustvarjalec lažnih novic. Vendar tega nočemo. Ljudje radi delijo resnico, odkritost. Lažne novice so včasih le mnenje, ne gre za lažne novice, le predstavljeno je na tak način. V drugih primerih pa gre res za popolne laži. Nekateri ustvarjajo popolne laži, da bi dosegli nek politični cilj. To fundamentalno spodkopava naše zaupanje v internet, v facebook, v drug drugega. Bolj moramo razumeti algoritem deljenja na družbenih omrežjih in odkriti načine, kako se mu zoperstaviti. En način je na primer dodajanje gumbov za prijavljanje lažnih novic na družbenih omrežjih, pomembno vlogo imajo tudi klasični mediji, ki razkrivajo, kaj so govorice in laži. Sam tudi že opažam, da če nekdo zasledi lažno novico, ki jo je delil prijatelj, če ve da je laž, potem tega ne ignorira, temveč ga na to opozori s primerno povezavo. To moramo vsi začeti početi. Biti moramo budni. Če v resničnem življenju nekoga popravimo, kadar širi govorice, ga moramo popraviti tudi na spletu. Govoric je v resničnem življenju ogromno, nekaterih nikoli ne moremo popraviti, na spletu lahko vsaj to naredimo. Ampak škoda je že lahko storjena, res, to je velik problem. Prav tako je neka lažna novica lahko pravzaprav mnenje, zato moramo biti previdni, da ne uvedemo cenzure. Ni lahke rešitve.

 

 

 


Aktualna tema

4545 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Steven Clift

15.11.2017


S Stevenom Cliftom o družbenih omrežjih, lažnih novicah, politični propagandi in kliktivizmu

Med nedavno predvolilno kampanjo smo lahko opazili, da je splet postal pomemben tudi za slovenske politike. Podobno lahko pričakujemo pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami, ko bomo najverjetneje videli še več osebno ciljanega političnega nagovarjanja, lažnih novic in populizma. Stevena Clifta, ki je e-demokracijo, prvo spletno stran s podatki o volitvah na svetu, ustanovil leta 1994, smo zato najprej vprašali, kakšno vlogo bodo v prihodnosti na političnem prizorišču odigrala družbena omrežja.

Steven Clift: Družbena omrežja so postala fenomenalno orodje za politiko, za znamčenje, za prepoznavnost imena, obraza. Bolj kot je vizualno, več se deli. In ja, vemo da so na zadnjih volitvah v Združenih državah Amerike družbeni mediji šli v srce politike. Časopisi so še vedno pomembni, televizija in radio sta še vedno pomembna, ampak družbeni mediji so srčni utrip in tisti, ki določajo prednostne, pomembne teme. Kar se zgodi na spletu, se potem ponavlja in podvaja v drugih množičnih medijih in je tako še močnejše.

Facebook glede na našo dejavnost omogoča zelo natančno profiliranje uporabnikov, česar se s pridom poslužujejo oglaševalci. Pa ne le oni, temveč tudi politiki.

Steven Clift: Ena od skrbi pri ciljanju oglasov na facebooku je, ali bo kandidat eni skupini ljudi poslal eno sporočilo, drugi pa drugo, ki je morda celo nasprotujoče od prvega? Politiki se med volilnimi kampanjami sprehajajo iz sobe v sobo in nagovarjajo različne skupine ljudi. So mojstri povezovanja z množico. Torej bi morali pričakovati, da bomo na spletu priča tovrstnemu oglaševanju. Zato je dobro imeti neke vrste arhiv, ali kopije oziroma transparentnost. Če imajo tisti, ki se potegujejo za določen položaj, odgovornost do volivcev, potem je manjša verjetnost, da bodo zavajali. Večja kot je transparentrost, bolje je.

Splet povezuje in je globalen. Določene iniciative povežejo cel svet, kot je to nedavno naredil ključnik metoo, ki je spodbudil razkrivanje spolnega nadlegovanja. So pa družbena omrežja lahko koristna tudi lokalno, saj v nasprotju s kliktivizmom, ki običajno spremlja velike globalne težave, dejansko sprožijo akcijo v realnem svetu.

Steven Clift: Kar mi je všeč pri lokalnem sodelovanju je, da prve korake narediš na spletu, potem pa se v resničnem življenju udeležiš sestanka četrtne skupnosti, akcije, protesta, zbiranja podpisov za peticijo od vrat do vrat. Kar se je zgodilo na spletu, je nato vplivalo na tvoja dejanja v resničnem svetu. Po volitvah se je v moji zvezni državi oblikovala skupina Minnesota vstani! 30 tisoč ljudi, predvsem ženske, ki so bile podpornice Hilary Clinton, se po volitvah niso le pogovarjale o tem, kaj se je zgodilo, temveč so pisale svojim predstavnikom v kongresu, jih obiskale. O vsem tem so poročale tudi na spletu, objavljale so slike. Ni šlo torej le za kliktivizem, res so bile politično dejavne.

Mladi so digitalni domorodci, tehnologija in spletna prisotnost je za njih nekaj popolnoma običajnega. Pa bodo znali uporabiti tehnologijo v demokratične namene?

Steven Clift: Lahko upamo na boljšo prihodnost, vendar rekel bi, da je tu nujno potreben demokratični namen, demokratični cilj vsake generacije. Po mojem mnenju je to zelo pomembno. Starejše generacije morda bolj malo uporabljajo facebook, nekateri sploh ne, ampak če bi predstavili svoj demokratični namen in razložili, koliko bolje se počutijo, ker živijo v demokratični državi in kako pomembna je. Morda se bodo mladi bolj demokratično obnašali, ker jim je uporaba spletnih orodij domača, vendar potrebujejo tudi smisel za demokracijo. Ne smejo je jemati za samoumevno. Vemo, da se spletna orodja lahko uporablja v populistične namene, da vas vznemirijo in razjezijo, zato se ne poglabljate v vprašanja, volite na določen način in na koncu dobite voditelje, ki jih pravzaprav ne želite. Ker ste bili v trenutku volitev razgreti. Tehnologija nas res lahko razgreje! Zato se moramo ohladiti, poslušati in sodelovati. Mladi ljudje bodo prihodnost, vendar le, če bodo odkrito razmišljali o tem, kako zgraditi demokracijo in če bodo sodelovali z različnimi generacijami.

Pomembna lastnost družbenih omrežij so mnenjski  mehurčki in odmevne sobe, ki združujejo enako misleče in ustvarjajo različne vzporedne realnosti. Kako jih predreti?

Steven Clift: Če hočeš predreti spletni mnenjski mehurček je najlažje, če si rojen v družino z različnimi političnimi pogledi. Velik del moje družine so konservativni republikanci, zato sem izpostavljen marsikateremu pogledu. Če pa v svoji družini in med prijatelji nimaš ljudi z drugačnimi političnimi nazori, potem je dobro, če načrtno na facebooku ali twitterju všečkaš ali slediš določenim skupinam, ki jih ne podpiraš. To je res, facebook ti da sladoled, ne zelenjave. Veliko sladoleda in ne dovolj zelenjave, zato si moraš sam poiskati zelenjavo. Sam moraš poiskati vsebine, ki ti niso všeč. Pa še ena stvar je. Lokalno je ključno. Na spletu obstajajo lokalni prostori, kjer se združujemo z ljudmi, ki imajo iste interese, na primer varne ceste, dobre šole, čist zrak. Tu ne gre za ideologije, živimo pač v bližini in ni treba, da smo prijatelji, delimo si isto vlado, naši davki gredo na isti naslov. Tako lahko odlično počimo mnenjske mehurčke. Saj vsi hočemo rešitve. Morda želimo do njih priti na različne načine in potem je zabavno, kako se različni pogledi soočijo. Vendar je na koncu skupni interes tisti, zaradi katerega moramo še naprej komunicirati. Če ne bi, potem ne bi mogli nič narediti.

Posledica algoritmov, ki združujejo ljudi z enaki političnimi stališči, je tudi izjemno hitro širjenje lažnih novic.

Steven Clift: Za začetek moramo dobro razumeti recept za pripravo lažnih novic. Torej, če ustvarite senzacionalen naslov z dramatično sliko in to delite s svojimi prijatelji, ki se s tem strinjajo, bodo tudi oni to delili naprej, in njihovi prijatelji še naprej. Tako postanete ustvarjalec lažnih novic. Vendar tega nočemo. Ljudje radi delijo resnico, odkritost. Lažne novice so včasih le mnenje, ne gre za lažne novice, le predstavljeno je na tak način. V drugih primerih pa gre res za popolne laži. Nekateri ustvarjajo popolne laži, da bi dosegli nek politični cilj. To fundamentalno spodkopava naše zaupanje v internet, v facebook, v drug drugega. Bolj moramo razumeti algoritem deljenja na družbenih omrežjih in odkriti načine, kako se mu zoperstaviti. En način je na primer dodajanje gumbov za prijavljanje lažnih novic na družbenih omrežjih, pomembno vlogo imajo tudi klasični mediji, ki razkrivajo, kaj so govorice in laži. Sam tudi že opažam, da če nekdo zasledi lažno novico, ki jo je delil prijatelj, če ve da je laž, potem tega ne ignorira, temveč ga na to opozori s primerno povezavo. To moramo vsi začeti početi. Biti moramo budni. Če v resničnem življenju nekoga popravimo, kadar širi govorice, ga moramo popraviti tudi na spletu. Govoric je v resničnem življenju ogromno, nekaterih nikoli ne moremo popraviti, na spletu lahko vsaj to naredimo. Ampak škoda je že lahko storjena, res, to je velik problem. Prav tako je neka lažna novica lahko pravzaprav mnenje, zato moramo biti previdni, da ne uvedemo cenzure. Ni lahke rešitve.

 

 

 


13.09.2019

Zelene strehe Dunaja

Avstrijska prestolnica Dunaj že deset let zaseda najvišje mesto na lestvici mest, kjer je najlepše živeti. To je tudi prvo evropsko mesto, ki se je nedavno zavihtelo na vrh lestvice organizacije Economist Intelligence Unit, katere kriteriji so politična in socialna stabilnost, stopnja kriminala, dostopnost zdravstvene oskrbe in izobraževanja. Dunaj je tudi mesto, kjer imajo že desetletje brezplačne otroške vrtce, vzorčni primer evropske prestolnice pa je tudi po tem, da se mestne oblasti in prebivalci aktivno posvečajo prilagoditvam na podnebne spremembe. Na 1. programu radiu Slovenija smo se skupaj z društvom prostoRož odpravili na Dunaj, kjer smo obiskali nekaj njihovih t.i. zelenih streh in spoznali zelene strategije njihovih mestnih oblasti.


13.09.2019

Pikin festival v Velenju

Mesto Velenje, ki letos praznuje 60 let, v teh dneh gosti največji otroški festival pri nas. Pika Nogavička je za teden dni prevzela župansko lento in s tem tudi oblast v mestu. Ob 30. rojstnem dnevu Pikinega festivala so za častno pokroviteljico dogodka izbrali slovensko umetnico Jelko Reichman, ki je oblikovala tudi uradno podobno letošnjega festivala.


13.09.2019

Ali prostovoljni gasilci smejo stavkati?

Vodstvo PGD Litija očita občini Litija, ki jo vodi župan Franci Rokavec, da kljub obljubam ni izpolnila svojih pogodbenih obveznosti do gasilskega društva v višini nekaj več kot 18.000 EUR, zaradi česar je, tako litijski gasilci, močno oteženo delovanje društva. Dodatno težavo po njihovem povzroča tudi neustreznost gasilskega doma, na katero opozarjajo že dlje časa. Opozorili so tudi na prepočasno reševanje vprašanja težav gasilcev zaradi izpada proizvodnje njihovih delodajalcev v primeru intervencij in nizke refundacije stroškov s strani občine njihovim delodajalcem. Župan Litije se je odzval in že naslednji dan je bil del neporavnanih dolgov plačan. Gasilci so prejeli 16.000 EUR, torej na njihovem računu trenutno manjka še dobrih 2.000 EUR. Več Jure Čokl.


12.09.2019

Kuhanje v prihodnosti

V Berlinu pa poteka sejem bele tehnike in zabavne elektronike IFA 2019, na katerem se predstavlja preko 1800 razstavljavcev z vsega sveta, med njimi tudi slovenska podjetja: Skupina Hisense Gorenje s pametno kuhinjo, Bosch s svetovno novostjo – kuhinjskim aparatom izdelanim v podjetju BSH v Sloveniji, pa Chippolo, Status Metlika in Mmore Cases.


11.09.2019

Če bi Erdogan odprl meje, bi proti Evropi lahko krenilo več kot pol milijona beguncev

Besede turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki je pred dnevi Evropi zagrozil, da bo odprl meje za sirske begunce, če ne bo dobil dovolj mednarodne pomoči, je treba jemati resno, opozarjajo varnostni strokovnjaki. Pritisk turškega naroda, ki je vse manj naklonjen beguncem, na predsednika Erdogana namreč postaja vse večji. Če bi svoje napovedi uresničil, bi to skoraj zagotovo sprožilo nov migracijski val, ki bi pljusknil tudi v Slovenijo. Na našem notranjem ministrstvu zagotavljajo, da razmere na zunanji schengenski meji obvladujejo, Erdoganovih groženj pa ne komentirajo. Lucija Dimnik Rikić


11.09.2019

Erick Hauck - predstavnik katalonske vlade za Jugovzhodno Evropo

V Barceloni danes poteka množični shod v spomin na 11. september 1714, ko je Barcelona v španski nasledstveni vojni padla pod četami španskega kralja Filipa Petega. Katalonci ta dan množično obeležujejo zadnja leta, odkar je špansko ustavno sodišče razveljavilo nekaj ključnih členov katalonskega statuta. To jesen v Kataloniji pričakujejo sodbe na procesih proti katalonskim političnim in civilnodružbenim voditeljem, obtoženim upora zaradi njihove vloge pri referendumu leta 2017. Špela Novak je v pričakovanju sodbe obtoženim katalonskim voditeljem pripravila pogovor s predstavnikom katalonske vlade za Jugovzhodno Evropo Erickom Hauckom.


11.09.2019

Vaša življenjska doza

Pred dvema letoma predstavljen pilotni program celostne rehabilitacije za bolnike s krvnim rakom Skupaj na poti do zdravja je pokazal prve rezultate. Ti so odlični. Statistično analizo programa je opravil Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Medicinske fakultete v Ljubljani, obdelali pa so podatke prvih 40 sodelujočih. V program se je do zdaj vključilo 100 bolnikov.


11.09.2019

Izkopali leta 1944 nad Ljubljano sestreljeno britansko vojaško letalo spitfire

Skupina britanskih spitfirejev je 18. 9. 1944 napadla takratno ljubljansko letališče v Polju. Uničili so nekaj nemških letal, Nemci so z grajskega hriba zadeli dve britanski letali, eno je padlo na tla ob Ižanski cesti. Pilot se je rešil, zajeli so ga domobranci, ki so ga predali Nemcem. Dele letala so pulili iz tal že prej, v drugi polovici avgusta letos pa je steklo strokovno izkopavanje. Kot v pripsevku Tomaža Gerdena pojasnjuje vodja izkopavanja, arheolog dr. Andrej Gaspari, je motor letala supermarine spitfire, zaradi varnostnih razlogov ga bodo izvlekli pozneje, skoraj nepoškodovan.


11.09.2019

Alma Sodnik

Oddelek za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Slovenska matica in Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani soorganizirali simpozij o univerzitetni profesorici Almi Sodnik, najbolj vidni filozofinji z zgodnjega obdobja razvoja slovenske filozofije. Na simpoziju so v okviru proslavljanja 100-letnice Univerze v Ljubljani spregovorili o njenem življenju in delu.


11.09.2019

Šolska dietna prehrana

Gotovo se je kateri od otrok, ki obiskuje šolo, kdaj pošalil, da je najlepši del šole pravzaprav čas, ko nastopi obrok: pa naj gre za zajtrk, malico ali kosilo. Vendar vsi ne dobivajo enotnih obrokov, nekateri morajo namreč zaradi zdravstvenih težav določeno živilo ali skupino živil izločiti iz prehrane in so zato upravičeni do t. i. medicinsko indicirane diete. Se pa pojavljajo tudi želje, ponekod tudi zahteve staršev, da je njihov otrok upravičen do prehrane, ki ni medicinsko utemeljena.


11.09.2019

Slovenije ni v prvi evropski ligi

Evropska unija velja za največji humanitarnega igralca na svetu, letos naj bi za humanitarno pomoč namenila več kot poldrugo milijardo evrov. Bodočega komisarja Lenarčiča tako na predvidenem področju kot pri ustvarjanju vpliva znotraj Evropske komisije čaka veliko dela. Komentar Matjaža Trošta


10.09.2019

Nova stavka na Upravni enoti Ljubljana?

Zaposleni na okencih upravne enote Ljubljana na Tobačni ulici so lani novembra stavkali. Pravzaprav ni šlo za čisto pravo stavko – delali so samo do konca uradnih ur. Stavko so zamrznili in z novim vodstvom so se začela pogajanja o pogojih dela. Zaposleni na okencih morajo zaradi povečanega števila strank, kadrovske in prostorske stiske na delovnem mestu ostajati tudi več ur po koncu delovnega časa, saj morajo obravnavati vse stranke, ki jih obiščejo v času uradnih ur. Tudi če te pridejo le nekaj minut pred koncem. Sindikalist Dragan Stankovič pravi, da se nadurno delo odreja vsak dan. "Vsakdo, ki je v popoldanski izmeni ima odrejeno nadurno delo. In to traja ne samo dneve, temveč že mesece. Ob sredah ko so uradne ure do 19-te, se nadurno delo opravlja globoko po 21-ti uri." Nadure so po novem plačane – a so namesto izjema, postale pravilo. Več v prispevku Urške Valjavec.


10.09.2019

Slike, vredne tisoč besed

Na Kemijskem inštitutu v Ljubljani zdaj raziskujejo s pomočjo enega najsodobnejših elektronskih mikroskopov na svetu. Gre za poseben krio-elektronski mikroskop. Za pomembno pridobitev so odšteli dva milijona evrov in pol; revolucionarna metoda pa obeta razvoj novih zdravil in postopkov zdravljenja. Predstavitve novega mikroskopa se je udeležil tudi prof. Joachim Frank, ki je leta 2017 prav za raziskave na področju krio-elektronske mikroskopije prejel Nobelovo nagrado za kemijo. Z uglednim znanstvenikom, ki pravi, da mu je klic iz Stockholma ob 5.18 zjutraj obrnil življenje na glavo, se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Jernej Stare/ Kemijski inštitut


10.09.2019

Kviz - Prešernov spomenik

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


09.09.2019

Predlagana medijska novela liberalizira oglaševanje

Predlog novele medijskega zakona, s katero želi ministrstvo za kulturo popraviti najnujnejše, prinaša tudi nekaj sprememb, povezanih z oglaševanjem. Ministrstvo bi popolnoma sprostilo radijsko oglaševanje, za televizijo pa večina oglaševalskih omejitev ostane, saj so urejene v zakonu o avdiovizualnih medijskih storitvah.


09.09.2019

197 evrov manj za mame samohranilke

Pogovor z Niko Kovač, direktorico Inštituta 8. marec, o posledicah morebitne ukinitve dodatka za delovno aktivnost.


09.09.2019

Kitajska načrtuje svojo "Silicijevo dolino"

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


08.09.2019

Najhitrejše supercelične nevihte se lahko premikajo s hitrostjo skoraj 100 kilometrov na uro

Nevihta je veličasten in hkrati strašljiv naravni pojav, pogoj za njen nastanek je nevihtni oblak kumulonimbus. Kaj storiti, če se znajdemo nekje v naravi, ko se približuje nevihta, smo povedali v nedeljskem jutru na Prvem. Na teren pa smo odšli tudi z lovcem na nevihte ter spoznali znanja, ki jih tak hobi zahteva, in pravila, ki se jih je treba držati, če želimo poskrbeti za lastno varnost.


07.09.2019

Slovenec na leto v povprečju kupi samo dve knjigi

Podatek, da samo polovica Slovencev bere knjige, je presenetil, celo šokiral. Še bolj pa je šokiral podatek, da – glede na zadnje mednarodne raziskave – osnovno raven bralne pismenosti dosega le dobrih 31 odstotkov odraslih Slovencev in Slovenk. Darja Pograjc je zato preverila, kakšni so projekti Javne agencije za knjigo RS, ki se ukvarja z zagotavljanjem pogojev za razvoj bralne kulture.


06.09.2019

Slovenija v prihodnje s kombinacijo obnovljivih virov in jedrske energije?

Vlada je objavila osnutek nacionalnega podnebno-energetskega načrta, ki opredeljuje energetsko politiko in strategije za znižanje izpustov toplogrednih plinov za naslednje desetletje. Konkretnih rešitev je za zdaj malo, saj načrt vsebuje različne scenarije, med katerimi se bo treba še odločiti. Se pa bo naša država predvidoma zavezala k 27-odstotnemu deležu obnovljivih virov do leta 2030 in k 15-odstotnemu znižanju emisij iz netrgovalnega sektorja glede na leto 2005. Tudi premogu se ne nameravamo odpovedati do leta 2050. Oba zgoraj omenjena cilja sta precej nižja od tistih, ki zavezujejo Evropsko unijo kot celoto. Stane Merše z Inštituta Jožef Stefan, vodja ekipe, ki je načrt pripravljala, je načrt pojasnil Erni Strniša.


Stran 145 od 228
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov